tisti (301-400)

je oglasil prijatelj. . /\ .. stran 151 . \/	Tisti	deček, ki mi je bil opoldne za sla, je prisopel	A
bolnima konjema, a sprevideti je moral, da po	tisti	naravnostni poti ne prideva pred poldnem na	A
Bogu!« je zaklicala gospa očitno zadovoljna.	Tisti	čas pa je v kotu pri peči zagrmelo; gospod sodnik	A
verando, kjer je bilo najbolj zračno in hladno v	tisti	uri, in mu ponudil, videč ga močno spehanega	A
laže ko hrusti!« V skrbeh in mukah so potekali	tisti	dolgi dnevi; v nočeh pa sem prebiral in proučeval	A
žgočem soncu - gologlav! Bržkone je bil vajen	tisti	čas hoditi brez pokrivala, ni pa se, zamišljen	A
vojnem pokopališču ob šempetrski cesti. Nebo je	tisti	dan usipalo gost dež in zdelo se mi je, kakor	A
poznate še iz svojih tržaških let?« »O, kje so	tisti	časi?...Bila je majhna, drobcena; zdaj je debela	A
»Smo. Zdaj pijemo	tisti	štefan vina,« odgovori ona kratko in odhiti	A
Njen sin je nezakonski. Pa ni nazadnje Drozeg	tisti?	... »O, vi ste ptiček, Drozeg!«	A
Pisali o njej pa so večinoma drugi. Povečini	tisti,	katerim je bil naš narodni obstoj prepreka za	A
In res, tudi Jefferson je mogoče mislil tako	tisti	čas.Toda našel je drugačna dejstva.	A
Ta pravica mu gre po rodu.	Tisti,	ki naj bi postal vojvoda, pristopi s številnim	A
Dokaj odvišnih mladcev je vojska pogoltnila,	tisti,	ki so se vrnili, so 37 Govor papeža Urbana II	A
upoštevati, da je v državni upravi in visokem šolstvu	tisti	čas prevladovala latinščina, in da mnogi stanovih	A
Čehi skupaj s Slovaki. Slovenskim politikom	tisti	trenutek očitno kaj takega ni prišlo niti na	A
različne načine je bilo na ozemlju Slovenije	tisti	čas likvidiranih več kot stotisoč oseb raznih	A
Armenije v Kalifornijo. In to seve rečete na	tisti	nezamenljivi način, ki z njim človek izrazi	A
znašel se bo z mislijo natanko tam, kjer je	tisti	most, tisto obrežje, tisti svetilnik, ki so	A
natanko tam, kjer je tisti most, tisto obrežje,	tisti	svetilnik, ki so vam pri srcu. To je takšen	A
vseh slovenskih ljudi, ne samo tržaških. To so	tisti	sledovi nesreče, ki se narodu vpiše v srce,	A
stran 10 . \/ Prav pred Lloydovim stolpom so	tisti	dan opazili, da cepeta Lojzek za njimi; tedaj	A
»Danes ga bo dosti,« je zamrmral Bruno.	Tisti	hip pa se je vlak premaknil in odpeljal. »Hitro	A
straži, ko drugi kradejo, je prav takó tat kakor	tisti,	ki izvrši dejanje.Prav-ta-ko-tat.«	A
ko gre mimo njih. Naj spet kaj skuhajo kakor	tisti	dan, ko so napolnili škatlo za konzerve s strelivom	A
navadili nanjo, ni več takó zanimiva kakor po	tisti	noči, ko so rešeni mornarji priplavali do skladišč	A
stopajo drug za drugim in zadaj je tudi Lojzek.	Tisti	dan, ko je stražnik razburil vso hišo, so prinesli	A
kokošim na sosednji progi. Na streho kolibe pa	tisti	hip spleza rumenkasta muca in zamijavka.Teče	A
boječe vprašal Gino. . /\ .. stran 32 . \/ »	Tisti	košček vrzi muci!« »Hahaha.« »Ali imaš tam vse	A
« je tedaj rekel Aldo in Lojzku je bil Aldo	tisti	hip zelo všeč. Takó so šli mimo tovarne strojev	A
prejšnjo, ki nepričakovano obstane. In kavlji	tisti	hip začnejo sunkovito grabiti in ostro hreščijo	A
ramo, a obenem sliši škripanje pod vagonom in	tisti	krik.Zato proseče pogleda Bruna, potem še Alda	A
kakor drugi pešci in kakor drugi radovedneži. So	tisti,	ki so bili prej s Sergijem, a hkrati so drugi	A
Dajte, Mici, povejte!« so jo prosili. A ona je	tisti	dan molčala in sklanjala glavo nad šivanje.	A
»Kaj je?« »	Tisti	veliki mož iz kamna,« je rekla Evka. Zamišljena	A
mož v gneči in Evki se je zazdelo, da pozna	tisti	glas.A takrat je bilo še hujše vpitje okoli	A
Evka še bolj stisnila k Branku. Tedaj je rekel	tisti	glas: »Alo domov!« In je videla, da je njihov	A
o človeškem telesu, o rudah in o morjih? A	tisti	dan je prišla Mici zelo kasno domov. Skoraj	A
kasno domov. Skoraj nikoli ni šla z doma, a	tisti	dan je šla in je ni bilo in ni bilo in stric	A
koščena roka jo je tresknila po licu. Njo je	tisti	hip zabolelo pri srcu, da jo brat njene mame	A
»Oprostite,« je zaprosila. A kip je	tisti	hip premaknil nogo in brcnil Mici, ki je klečala	A
strog kakor takrat, ko je navijal uro. Kakor	tisti	dan, ko se je Mici smehljala pismonoši in so	A
hodil; Evka je bila pravi naprstnik ob njem.	Tisti	dopoldan je bil splezal z okna na cesto in se	A
mascalzoni! - Pobalini! »Su, coraggio,« je rekel	tisti	prvi, a že so bile tudi po drugih oknih glave	A
stopila na hodnik. Ampak zdaj niso kričali samo	tisti	s fesi, ki so jahali okna; ves razred je kričal	A
drugi že začeli skakati z oken, ker je imel	tisti	njihov prvi vse lice krvavo. »Mamaaa,« je tožil	A
premagal mulca s fesom. Takó sta stopala tudi	tisti	dan po Videmski ulici in šla skupaj domov.	A
takó počasi trg okoli njega nemi. Ob ti uri je	tisti	dan ob njegovem časniku neslišno pristal Branko	A
»Saj si priden,« je rekla. »Samo	tisti	tvoj glasek!« Trg se je praznil.	A
je zgodilo in v trebuhu je iznenada občutil	tisti	krč in praznino kakor pred očetom ob openskih	A
»In kot mila jera se mi ne drži, ker ti je	tisti	čuk popackal zvezek.« In kakor v razredu, pred	A
»Bevi!« »Capito?« je rekel	tisti,	ki je imel v roki samokres. Ti muovi, si o	A
množica se je vlila kakor povodenj vanjo.	Tisti	hip je bil spet med svojimi ljudmi, spet vodja	A
pometla slike s postelje, pahnila Fani proč, a	tisti	hip se je zanjo čas ustavil.Okno je bilo odprto	A
umaknila od resničnosti, povedati mora o Fani.	Tisti	dan je bila pravkar prišla s pomola, kjer je	A
držala kozarec; vsi naj izpraznijo na dušek! Da,	tisti	dan so gostje primeš ali malo domačnosti v klavrno	A
podstavkih. . /\ .. stran 187 . \/ Vse se je	tisti	dan dogajalo kakor po nekem nevidnem ukazu.	A
zdravilo, ki ne sme videti luči. In takó tudi	tisti	dan.Ona pa je sedela na trdem sedežu z ravnim	A
hudobna je, da jo takó opravlja, svojo nunco.	Tisti	dan pa je bila pravkar ušla smrti, njene oči	A
čistile zrnca, da so žene nesle brin v Trst. Ja,	tisti	avto. Zmeraj bliže so bili avtu z ženinom in	A
bil zlomil avto. In Fani, ki ni pokrita, in	tisti	sivi od brade vse dol. »Stopi,« je rekel Drago	A
Strmine in prepadi.	Tisti	orjaški kamnolomi, kjer si narava sama zase	A
sinjina ob tvojih nogah tudi tista sinjina,	tisti	modrikasti puh tam na grebenih, v vseh skalnatih	A
Nad Ziljsko dolino so bili in praznik je bil	tisti	dan na Ojstrniku; po vseh stezah gredo dekleta	A
ex machina, oseba, ki se prikaže na odru in	tisti	hip razveže ves zapletljaj. In Rezi ta neslutena	A
prijatelja . /\ .. stran 222 . \/ Srečka? In vsi	tisti,	ki niso in ki ne bodo nikoli srečali ‚svojega	A
vendar ga je začutil pred sabo, ko da je prišel	tisti	hip iz noči tam zunaj. »Ti nisi fašist, ne?	A
A on je vendar Milko, Milko! Zanje pa je bil	tisti	hip Emilio policaj, Emilio fašist, Emilio njihov	A
In tiste sive preperele hlače.	Tisti	pomendrani jopič!Volčjak, ki so mu rekli, naj	A
dedec vrnil od gramofona. Da, vreči v jezero	tisti	kašljavi inštrument! zagnati v vodo kotlasti	A
»Mussolino?« pravi resno stric. »To je	tisti	kalabreški bandit, ne?« »Molči!« mu reče teta	A
miličniki pod kamnito škarpo; pa v avtomobilih.	Tisti,	ki se vozijo z bicikli, pa se ustavljajo pred	A
Seve, da je imela prav. Tu je zdaj	tisti	Milko.In niti se ne bi znal pomeniti s teto	A
žalostno, kakor zamolkel jok iz moškega grla. Da,	tisti	jok njegovega očeta.A bilo je pred tolikimi	A
poprej pa bo vsakdo stopil na stolček, da mu bo	tisti,	ki drži v levici zamreženo žarnico, pregledal	A
pred možnostjo, da bi postali njim enaki. In	tisti	dan je prišel doktor Jean prevezovat v naš blok	A
avmatiziralo. In to je bil šele začetek, ker potem je	tisti	deček postal krivec, ne da bi vedel, nad kom	A
stran 24 . \/ In tako zdaj nosim spomin na	tisti	karantenski dopoldan vse dni na sebi, ker mezinec	A
ne spadajo v kraljestvo zla; tako da je tudi	tisti,	ki ga je smrt nazadnje vendar pomilostila, potem	A
moral . /\ .. stran 32 . \/ leči do pasa nag	tisti,	ki mu je potem bikovka mesarila hrbet, ne sočustvujem	A
a nam spet niso bili niti lakota niti udarci	tisti	poglavitni, ampak njegova osamljenost tukaj	A
da sem ga v svoji misli uničil, ga upepelil	tisti	večer, ko so pripeljali sto alzaških ljudi in	A
sta pokrila notranje stene našega bitja. A	tisti	lačni množici je misel usahnila, odtekla s sokom	A
sebe poslednjo moč, zato so počepnili na cule;	tisti	pa, ki stojijo in imajo glavo sklonjeno, roke	A
zobeh. A tudi zanje mora veljati hišni red, zato	tisti,	ki so že končali z umivanjem, zdaj drgnejo luskinasto	A
so dopoldne koga peljali dol po stopnicah po	tisti	strani, kjer je peč, je v nas zadihala gluha	A
ob kamne stopnic. A tudi ko bi udaril, Tola	tisti	dan ne bi v šali zarobantil, vseeno pa nisem	A
zazibana v megleni narkozi. Saj to je vendar	tisti	odhod skozi noč v meglo, ki so ga z dvema velikima	A
kakor injekcija odpornosti. Takó na primer	tisti	večer, ko so po apelu prinesli v revier telo	A
razveljavil. . /\ .. stran 70 . \/ Ali pa je bil	tisti	trenutek sončen dopoldan nad potujočim zaprtim	A
očetovsko glavo. A ne vem, če sem pomislil nanj	tisti	dopoldan, ko smo se odpravljali odtod, takrat	A
a navsezadnje je bil po lagerskih kriterijih	tisti	prevoz najbolj mil od vseh, kar sem jim bil	A
orkester na takšni planinski terasi, a tudi	tisti	v odprtem vozu ni bil dosti bolj sprejemljiv	A
da bo šlo teže, ker se ne bodo premikali ne	tisti,	ki so jih vozili s samokolnicami, ne samotni	A
ozka steza. Najprej so seveda prišli na vrsto	tisti	s flegmonami; čakali so mirno in obračali oči	A
Spodbujali smo se, ker nas je bilo malo; tako je	tisti,	ki je bil močnejši, zgrabil slamnjačo kar čez	A
drugi pa je slamnjačo samó vlekel za sabo. In	tisti,	ki so jih zgoraj v tovornjaku urejali, so jih	A
skrivnost nemške zemlje; a tresljaj vozila je	tisti	trenutek združil tiste roke in noge v eno sámo	A
bolj mehko, da se mahedravo krotoviči, ko si	tisti,	ki ga drži za členke in ga vleče za sabo, v	A
Prav Janoš? je še dvakrat vprašal poštar, ko je	tisti	pri vratih povedal o krogli v glavo, jaz pa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani