nova beseda iz Slovenije

tisti (801-900)


kričijo za dekleti in se sploh derejo kakor      tisti      južnjaški kramarji, ki na sejmih prodajajo milo  A
Zakaj si uganjal politiko, a?« »Neža, kje je že      tisti      svet!« se iz polmraka oglasi gromki Usadarjev  A
zvonca, ker bo treba leči pod svetlo luč na      tisti      mrtvaški oder.Toda kmalu je zazvonilo in sem  A
In kje je moj gaj? In kje je      tisti      zamišljeni pob?Kje je tisti otroško zasanjani  A
In kje je tisti zamišljeni pob? Kje je      tisti      otroško zasanjani slovenski knez, ki je sedel  A
Poviškaj ni umrl naravne smrti, kakor pravimo      tisti      smrti, ki jo počakamo doma v postelji, lepo  A
izblebetal, da se je »ta hudič, ta Poviškaj,      tisti      s kilo, obesil«, je župnik obupano objel svojo  A
kar zvoni z malim zvonom, saj kolikor ona ve,      tisti      Poviškaj ni bil pri čistem.Potem pa je stopila  A
gorečnost je potrebna, toda dandanes niso več      tisti      srečni stari časi, ko so ljudje trepetali pred  A
če mu ob zadnjem srečanju ni preveč rekel v      tisti      pridigi o usodi in ga tako nehote spomnil na  A
jabolka si pozabil, jabolka si pozabil!« Po      tisti      prigodi se je Venček Zinke ogibal, Zinka pa  A
pajčevine visel zakajen Kristus iz porcelana.      Tisti      Kristus ga je očividno tako prevzel, da je požrl  A
velik človek; pri nas seveda študirajo samo      tisti,      ki imajo denar, in to so navadno zarukani sinovi  A
utegnila zanimati zanje. Vendar se je Venc      tisti      dan nabral toliko junaštva, da je bil od takrat  A
nekdo kdo ve kdaj odtisnil v mehki les - in v      tisti      odtis se je Venc Poviškaj zamaknil vselej, kadar  A
rekli, naj drži gobec, in Moj Jezus je ubogal.      Tisti      večer se je Moj Jezus vrnil zelo pozno.Bil je  A
žulji jemali slovo. Bernarda niso izpustili ne      tisti      dan, ne dan kasneje.Oblasti so prišle do presenetlji  A
Plačanec, gotovo, od česa pa naj bi živeli v      tisti      skromni bajtariji, on, žena in sedem otrok.  A
pofukal to noč, temeljito. Po ribah smrdi, to je      tisti      gosti olivni zadah, in z oblim trebuhom pritiska  A
da je bilo potem tisto vaginalno goščavje,      tisti      svinjak, smetnjak, tisti izvor svinjarije, smradu  A
vaginalno goščavje, tisti svinjak, smetnjak,      tisti      izvor svinjarije, smradu, da je bilo tam potem  A
trdi, oglasti ključi v vežnih vratih režejo v      tisti      napeti trebuh, kaj, če je zdaj noseča, kaj,  A
je tulilo, naj ga le, naj ga mahne po gobcu.      Tisti      je bil majhen.Uradnik je imel kratke korake  A
ko riba na suhem drži narazen usta, še enkrat      tisti      a, a ... aaaa, potem pa ko kaka eksplozija silen  A
veliko govorjenja in mahanja z rokami. Ja,      tisti      bledi nasmehljani obraz mu ne gre z glave.Pa  A
elegantne. Za oči ni mogel natančno reči, niti      tisti      trenutek niti kdaj pozneje jih ni videl dobro  A
res je bilo. Tanja je še nekaj časa gladila      tisti      kačasti hrbet, potem pa je malo zapljuskalo  A
zraven Tanjina roka, le odkod se je vzela, in      tisti      gladki penis nežno pobožala.Od spodaj navzgor  A
najbolj prepričljiv, najbolj razumen korak      tisti      trenutek, edina možna odločitev.Dve uri ni mogel  A
Starec bi mu najraje rekel, počil bi ga po      tisti      dlani, da bi ustavil to noro in nerazumno početje  A
tekočega v plinasto stanje; tisto tam gori,      tisti      oblaček je še zmeraj hadvao, piti pa se ga ne  A
na zadnjem mestu, najmanj intenzivni, so bili      tisti      orgazmi, ki so jih doživele ob direktni združitvi  A
sama in strašno je bila radovedna, kaj je v      tisti      sobici.Vzela je ključ, gromozansko velik in  A
kaj je tam videla, Job, veš, kaj je videla v      tisti      črni, majhni čumnati, tisti temačni in skriti  A
kaj je videla v tisti črni, majhni čumnati,      tisti      temačni in skriti, kjer je preživljal Rdečebradec  A
rokami, nekaj nese čisto k očem. Potem bulji v      tisti      list in mu grejo zenice narazen in se naenkrat  A
zenice narazen in se naenkrat krohota, da mu gre      tisti      smeh že čisto v falzet in potem reče, prasci  A
prej ko sem Vam napisala to pismo. Saj ste Vi      tisti,      ki razumete Človeške probleme in trpljenje.  A
in naslova. . / . / stran 53 . / Saj bodo      tisti,      ki govorijo, vedeli o kom ste napisali.Še kako  A
V knjižnico?      Tisti      prijazni hlad. Ne.Tam se preveč razgubi, spet  A
Odmrli organizem. Fosil,      tisti      narodni organizem iz prejšnjega stoletja.Bere  A
Se je zmazal? So ga teroristi ubili v      tisti      gostilni?Najprej so ga samo z rokami prijemali  A
iz kuhinje dolg nož. Roke gor, je zapovedal      tisti,      ki ga je držal za boke kakor klešče, in trepetajoči  A
politiki lista in o politiki nasploh izrekali samo      tisti,      ki so za to plačani, kakor naj bi se tu dogajalo  A
Kaj so rekli k temu oni? Rekli so, da ima      tisti      zbor preveč specifično ozadje in da o njem raje  A
dan. Izurjena kretnja, rahel zamah, kje so      tisti      dnevi, ko so jo v šoli učili, kako je treba  A
na želodcu, zato ostane zmeraj trezen. Pri      tisti      luknji mu teče ven.Zagotovo je tako.   A
Orvelovski gin. V      tisti      gostilni so zdaj vsi trije; točno tako.Pri lipah  A
oblaku nad hribom ni niti kapljice dežja, v vsej      tisti      temni gmoti tam zgoraj niti kapljice vode.   A
stran 82 . / Tokrat, ko se bo utrgal, razparal      tisti      črni oblak nad planino ob boku mesta, ko se  A
svojo vztrajno samoto in nemara so prav oni      tisti,      ki najbolje vejo za skrito življenje mesta,  A
more prežvečiti, pogoltniti, ampak preklada ves      tisti      cmok po ustih; zdaj se na tem licu pokaže velika  A
komolcev zavihana srajca ti daje kar naprej      tisti      pustolovski in akcijski videz, čepica triglavka  A
Čuti, kako mu znotraj po cevi šumi, ščemi ga v      tisti      mesnati votlini ostri topli curek in na drugi  A
koža bi počila, da bi se vse, kar je notri, vsi      tisti      mehurji in črevesa, da bi se vse vsulo ven,  A
kakšen prepir neki imajo črnuhi med seboj, v      tisti      nenavadni zveneči angleščini, pomešani s kakšno  A
črnem obrazu, z nogami ga je obdeloval, da se je      tisti      revež zvil v dve gubi, čisto zaprt je bil tam  A
velikan je samo stresel z rameni, da se je      tisti      znašel ves začuden na obeh nogah, ni bil na  A
naprej ga je mlatil, pa bi ga bil nehal, ko bi      tisti      nesrečnež ne bil kar silil za njim.Ljudje so  A
Globoko spodaj je slišati mrmranje reke. To je      tisti      prizor, reče in čisto mrzlo mu gre zadaj po  A
in čisto mrzlo mu gre zadaj po hrbtu, to je      tisti      prizor iz sanj, to je podoba, reče, ki sem jo  A
mutasta, je rekel poveljnik, zmešalo se ji je.      Tisti,      ki mu je mačka razpraskala obraz, pa je naglo  A
edopovedljive lepote, samo žalosti. Eden od vojakov,      tisti,      ki nam je to pripoved zapustil, se je obrnil  A
Vojna je nekje drugje. Vojna je v      tisti      televizijski škatli v kotu.V tisti luknji sveta  A
Vojna je v tisti televizijski škatli v kotu. V      tisti      luknji sveta, ki mi prinaša sem noter nova in  A
mi prinaša sem noter nova in nova trupla. V      tisti      televizijski škatli, kjer se propagandni kretenizmi  A
kletnim oknom. Nazadnje ga je zadelo v glavo in      tisti      hip je padlo po strehah okoliških hiš nekaj  A
dolin Slovenije, Avstrije in Bavarske. To so      tisti      posebneži, ki pripovedujejo ali celo zapisujejo  A
ni mogoče več predstavljati, nemara tako kot      tisti      eremit in samotni učenjak, zazidan v knjige  A
niha v praznem prostoru. Roko, v kateri drži      tisti      svetli papir, dvigne ob deblu navzgor, kakor  A
Moški spet zakliče. Zdaj se      tisti      še za hip izgubljeno ozira okrog sebe, ugleda  A
postave, ki tečejo čez trg, vse več jih je,      tisti      poleg njega pripravlja kamero.A hkrati ve, da  A
beli, razpeti srajci. Smeje se, kakor da mu je      tisti,      ki ga je slikal, pravkar nekaj smešnega povedal  A
- Tam prihaja      tisti      starec, reče.Odpeljal jo bo.   A
Potem kamion potegne, ljudje se razmaknejo.      Tisti,      ki stojijo na njem z rokami v žepih, se oprijemljejo  A
Za družbo iz El Mariscala ob bučni aveniji je      tisti      17. november slej ko prej zanosen trenutek,  A
V naslednjih letih vidimo Gojmira Blagaja v      tisti      izbi z nizkim stropom v Casullu, kjer vse pogosteje  A
obrazu z nezmotljivo pronicljivostjo odkriva      tisti      stari duhovnik, gospod, kakor ga ona imenuje  A
življenje. Njene sanje so se mučno prekinile      tisti      trenutek, ko je kamion leta 45 odpeljal na železniško  A
Tudi duhovnik, ki ima svoje sanje, je stal na      tisti      poljani in zaskrbljeno opazoval vkrcavanje   A
ostrim švistom električnega zvonca v noči. Toda      tisti,      ki je prišel ponoči in pozvonil pri vratih skritega  A
nepremično gleda. In danes je prepričana, da je      tisti      hip vedela, da se bo nekaj zgodilo. Toda Witold  A
prizanesljivimi besedami skuša dogodek razložiti      tisti      nemi starki z dvema slikama.Starka pa je ne  A
stoji ob vratih poleg mladeniča s fotografije,      tisti,      ki mu je ponudil roko, da se je vzpel na vagon  A
Gojmir. Brez besed se zrine na sedež poleg njega,      tisti      spredaj pa izgine iz svetlobnega kroga in trenutek  A
se izgubil v širnih pampah. Kakor rečeno -      tisti      desaparecidos, ki so se spet pojavili med  A
legla temna senca. Menda je bil prav Trofonij      tisti,      ki je skupaj s svojim bratom zgradil znamenito  A
strmoglav padec na dno jame. Vso pot je moral      tisti,      ki je hotel slišati prerokbe ali nasvet, v rokah  A
klopi. Z živordečo barvo je bil na njej naslikan      tisti      capin, ki ga je bil že nekje videl.Z roko je  A
prepojeno truplo zakopali zadaj v gozd. Neko noč bo      tisti      sijoči rdečeglavec mahnil po ležišču. A jutro  A
so migetale vsepovsod naokoli. Zdaj se je      tisti,      ki je kričal vanj, v njegovo čelo, v oči, v  A
ki je pod večer škrebljal po njegovem oknu na      tisti      strani hiše, ki je gledala v gozd.Skupina je  A
zločinske in več kot zločinske živine, da sem zdaj o      tisti      prekleti, umazani babi govoril? Sonce je  A
zrkla so mu izstopila od napetega bolščanja v      tisti      temni prostor.Potem je videl kup cunj in na  A
3 V takšno nesrečno gubo zvit je čemel v      tisti      luknji sodnega stolpa in gledal podgane, ki  A
njegovo hišo. Bilo je tik pred sončnim zatonom,      tisti      mrčes pa je gomazel in se premetaval in pretepaval  A
pripovedi in sanje onkraj zidov, tako Johan Ot v      tisti      svoji vlagi in tistih svojih mislih na vesoljni  A
gleda, uho da sliši? Zakaj se mu valja po ustih      tisti      črni jezik, s katerim je zagovarjal uroke?Zakaj  A
že, a cela, lepo razpeta čez močno telo, čez      tisti      oslabljeni, a še zmeraj obilni zvitek črevesja  A
Zdaj bo odšel.      Tisti      večer so prišli.V polmraku jih je gledal, kako  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA