tisti (901-1.000)

A tukaj? Kaj je v	tisti	nenadni tišini za vrati?Je zašel?	A
in kakor da so se pripravljali na obrambo.	Tisti,	ki je stal poleg živali, ki je imela noge privezane	A
zlagoma in mirno so se začeli premikati k vratom.	Tisti	z nožem je bil že videti tak, da bi kar prerezal	A
njegovega objema. Za to je še čas, je sikal	tisti	v ozadju, je še čas, razumeš in vzkliknil čez	A
če bo zjutraj še konj tam? Če ne bo visel v	tisti	lopi z nogami privezanimi pod strop in s prerezanim	A
nazaj, je za gozdom pod slemenom hriba videl	tisti	kupček stisnjenih hiš, iz katerih se je spet	A
združenih trgovcev. Preveč časa so porabili v	tisti	nesrečni vasici, ki so si jo izbrali za počitek	A
ogenj v viharju zanetiti. Čeprav so bili daleč	tisti	časi, ko jebilo treba dneve in dneve potovati	A
Vsakomur, ki se mu zdi količkaj korajžen, bere	tisti	papir.To se ne more dobro končati.	A
Zares, v tem strahotnem poletnem dnevu so	tisti	ljudje nekaj kopali in nosili nekakšno kamenje	A
Pa ni bila kri. Kajti ta hip je spet	tisti	bum bum zabobnel s svojimi votlimi globinami	A
cesti, hlevu in beznici, da bi zakril vonj po	tisti	nečedni maščobi, ki jo je poprej uporabljal	A
seveda neznaten v primeri z onim, kar se je	tisti	nesrečni večer zgodilo v Kazljevihiši.Vsi ti	A
misel zbudila. V glavi je nabijalo kot poprej	tisti	udarci kladiv in sekir in vse skupaj se je mešalo	A
spravil pod nesrečo. Pijanca, ki noč za nočjo k	tisti	preklasti sodnikovi hčeri lazi.Ki nič ne ve	A
in plešočih senc na njenem obrazu, videl je	tisti	brezskrbni in administrativno raztreseni izraz	A
kako brezupno zanemarjeno ji tiči na vrh glave	tisti	zmršeni grm spetih in zlepljenih in zamaščenih	A
skupaj. Te tanke meče in ta izbočena kolena,	tisti	temni trikotnik zgoraj, ta žival, ki brez glave	A
papir in segle gor, k njej, k njenemu vratu, k	tisti	hrustančasti kači, ki mora počiti pod stiskom	A
hrbtom se je naslonil na zid hiše in gledal v	tisti	modri meščev sij.Z druge strani, od mestnih	A
je s svojo zblojeno dušo vznemirjeno pričakal	tisti	najznamenitejši dan desetletja, nemara celo	A
najznamenitejši dan desetletja, nemara celo stoletja,	tisti	dan v poznem poletju, tistiseptemberski popoldan	A
nemara celo stoletja, tisti dan v poznem poletju,	tisti	septemberski popoldan, ki ga bojo kronisti še	A
je dihala tista čudna zgodovinska negotovost,	tisti	čar velikega trenutka, sredi katerega se ljudi	A
okrog njega so buljili nekam v prazno, nekam v	tisti	prazni prostor, kjer se bo zdaj, zdaj prikazalo	A
odhajal v sen, na rdečih vekah pa se mu je risal	tisti	popoldanski jezdec, ki je tukajšnje življenje	A
toliko spravili k sebi, da je lahko opravil	tisti	pomembni sestanek, poslušal novice in izdal	A
odkar je prvič ugledal tisto baročno oprsje,	tisti	zapeljivi nasmeh, tisto graciozno prvo slačenje	A
zapeljivi nasmeh, tisto graciozno prvo slačenje,	tisti	upor, ki je razodeval pravo žensko s pravim	A
Krobath je priča.	Tisti	človek je priča, je rekel in pokazal na Johana	A
kazalec v Adama. Hudiči te gnjavijo Poznam	tisti	papir.Nisi samo nergač.	A
pogled k njima, ki sta si stala nasproti, k	tisti	napetosti, ki je strujala iz praznega prostora	A
Zrinila sta se skozi odprtino.	Tisti	glas je brez odjenjanja ukazoval in vzklikal	A
Kdor naredi s čarovništvom škodo ali kvar.	Tisti	črni tip z brevirjem pod pazduho.Knez temin	A
Ni ji vedel imena. Razlomil je	tisti	rumenkasto zeleni plod.Mehko meso je obdajalo	A
Kakšen strah, kakšen nori strah jih je gnal v	tisti	divji, strašni, neusmiljeni klobčič?So zunaj	A
so hoteli prijeti? Jih je krik in lom in ves	tisti	ravs in kavs v Locatellijevi hiši vzpodbudil	A
manjkalo, da bi ostalo to belo in utrujeno telo v	tisti	jazbini, ali kaj je že bila ta luknja pod previsom	A
počasnih glavah kuhal pogum. Capin, je rekel	tisti	s šolni, krade. Johan Ot je skušal pojasniti	A
svojemu miru in domovanju, pa je bilo tam, v	tisti	daljni preteklosti tako negotovo in temno, nejasno	A
desetere lovke poprijemale in šavsale vsepočez v	tisti	temi.S pestmi je tolkel okrog sebe in grčal	A
tvojo dušo okrog vlačijo in cefrajo. Pobral je	tisti	škorenj in ga skušal navleči nazaj na nogo,	A
jo je s svojimi močnimi objemi prekrivala.	Tisti	je na rokah držal krhko žensko telo in ga pritisnil	A
svojih bokih in z vso silo pritiskal ob steno.	Tisti	zategli klici so bili pogostejši in nenadoma	A
ostrega zimskega hladu. V polsnu sta ležala v	tisti	smrdljivi slami.Do jutra nista zatisnila oči	A
TEKEL FARES. Nevidna roka ga je narisala na	tisti	beli zid, ki ga vidiš. Njegov obraz je bil	A
18 Tajna združba Zauber Jackl Ko je	tisti	večer stal vrh hriba in se oziral dol, se je	A
kovinsko prasketalo in udarjalo ob razpoke.	Tisti	z mečem v rokah je potem odprl vrata. Gledal	A
prenašajo na ladjo. Tibetske in indijske dišave,	tisti	rdeči prah, ki se vsuje iz vreče; preproge,	A
krivih ver in sekt in ognjev in gorečih src.	Tisti	dan je mislil, da je prišel konec.Saj konec	A
da bi se vrgel med morske zveri, da bi ga tam	tisti	drobni zverinjak družno razkosal. V Dalmaciji	A
ZATIRANI POSTAL ZATIRALEC Na galejo je prišel v	tisti	neskončni legiji protestantov, ki je brez konca	A
galijaške klopi, med hudodelce in krvave norce. V	tisti	žalostni legiji upornikov vseh stanov in poklicev	A
Simon je vse vzdržal. Potem se je znašel v	tisti	legiji, ki je okovana romala k morju.Legija	A
Nekaj se je pripravljalo.	Tisti	popoldan, v času izmene, ga je poklical glavni	A
so spodaj cveteli veliki mehurji tople krvi.	Tisti	je ležal na podu in dihal krvavo slino.Vsa galjotska	A
znotrajšnjost bojo napolnila ribja jajčeca, ves	tisti	molčeči drobni zverinjak se bo spravil nad ubogo	A
po tlaku? In ali je bilo res moško truplo na	tisti	cizi? Galjot je mislil: moram na ladjo, odplula	A
polna znanih stvari, mila domačija. Planil je v	tisti	obraz, prijemal mehurje, dihal vanj govorico	A
Tekla sta in se potuhnila v prazni hiši.	Tisti	dopoldan sta kamenela od strahu.Spodaj po vratih	A
vrata, po katerih naj udarijo. Ždela sta v	tisti	hiši in vsak dan čakala, kdaj bo Galebji Simon	A
Rešil ga bom. Za	tisti	udarec, za tisti krik, ki je morjačkovo dušo	A
Rešil ga bom. Za tisti udarec, za	tisti	krik, ki je morjačkovo dušo odnesel čez morje	A
pa je kar migetalo od vojaštva in orožja. V	tisti	skupini za železno steno se je nekaj premikalo	A
bolezni, je rekel, isti drek. Spodaj pa mu je	tisti	beli križ vendarle zaustavil korak. Gledal je	A
- Kam rineš, hudiča, je zarenčal	tisti,	ki je stal bliže. Johan Ot je še za nekaj korakov	A
cesti, da so le še klici tolkli notri po glavi,	tisti:	za njim, za njim.Za ovinkom ju je po goltnil	A
razgrizen, a njegova roka je še zmeraj kazala k	tisti	izboklini na stegnu.Videti je bilo, da ne bo	A
prazno in nihče ni odgovoril. Sunil je z nogo v	tisti	les, da se je pod udarcem pročelje zamajalo	A
krepelom. . / . / stran 333 . / Ampak vsi	tisti	so spali. Stopil je korak bliže.	A
- Nič, je rekel	tisti,	ki je poprej tiščal glavo pod rezilo in batino	A
Zabarikadirane hiše so se odprle, zdravi in	tisti,	ki jih je že tresla vročica, meščani, kmetje	A
spačen od neprestanega kričanja. Suval je v	tisti	zid teles, kamor je padlo.Adam, je kričal, norec	A
sklanjala okrog srca. Neprestano je imel pred očmi	tisti	od pijače zabuhli Adamov obraz, tisti curek	A
pred očmi tisti od pijače zabuhli Adamov obraz,	tisti	curek krvi, ki mu je polzel nekje izpod las	A
boj s pijano, prestrašeno, razdraženo množico.	Tisti	trušč mu je brez konca in kraja valovil po lobanji	A
Notri je bila nekakšna lučica. Šel je proti	tisti	svetlobi.Ostanki ognja so nalahno tleli in ugašali	A
mirno, da bi zaustavila padec, Jezus, lo je	tisti	trapasti padec v sanjah...Nadnjo se sklanjajo	A
to so dvojne sanje, sanjam, da sanjam, to je	tisti	podvojeni odmev, dvojna senca.Boltežar se smeje	A
se smeje... z Boltežarjem gresta čez travnik,	tisti,	čez katerega teče slap tja dol v brezno, odkoder	A
življenje poslej teklo povsem drugače, ko ga	tisti	nesrečni i dopoldan ne bi bil bolel zob, ko	A
mladenič stopil za njim, ob njem in mu molil	tisti	papir, celo pomahal je, tako se je Ševčenku	A
njemu s stisnjenimi zobmi in v roki je mečkal	tisti	kos papirja.Priče so to razliko, to bistveno	A
nočnih korektur, se je skušal naspati, kajti	tisti	popoldanski raztrgani spanci niso bili vredni	A
bi lahko rekli, da vas je v to godljo spravil	tisti	James, ali kako ste že rekli, da se piše.Joyceov	A
prodanec. Ko se samokolnica za hip ustavi, da bi	tisti,	ki jo vozi, pljunil v roke in znova poprijel	A
v oddaljeno hrumenje. Hrumenje se dogaja v	tisti	praznini, ki nastane v glavi kot luknja, kot	A
razločno čuti njegovo skoraj telesno navzočnost.	Tisti,	ki je naenkrat tu, ki ga je priklicala v svojem	A
pobočju proti Svetemu Roku zgoraj na vrhu hriba.	Tisti	popoldan se je odločila, da jeseni ne bo dočakala	A
njenih očeh, njen pogled je bil vročičen, bil je	tisti	pogled, ki se ga je oče ob vsej ljubezni do	A
nehajo, a tega pač ne bo dovolil, on pač ne bo	tisti,	ki bi prekinil starosvetni običaj, on ne, nikoli	A
skozi vrata skupaj z nosili nekoliko potisniti.	Tisti	veliki človek je snel klobuk in zagrmel, da	A
romarji župnik Janez Demšar od Svetega Roka. To je	tisti,	je pomislil škof, ki misli, da pomladanski post	A
knezoškof ljubljanski, potem naj prepovejo vojske,	tisti	regiment, ki ga je blagoslovil, tisti naj ostane	A
vojske, tisti regiment, ki ga je blagoslovil,	tisti	naj ostane, naj fantje in možje delajo na poljih	A
Večina jih bo potovala peš, nekateri na konjih,	tisti,	ki so oslabeli ali bolni, na vozovih.Na dveh	A
cerkvah, da jo lahko vsak dan pogledajo, zakaj	tisti,	ki je videl svetega Krištofa, na dan, ko ga	A
ni ga bilo več blizu, kakor je bil blizu na	tisti	rdeči zemlji ob široki reki, v neskončnih gozdovih	A
/ Pomagajo naj krajcarji / in	tisti	beli zeksarji. Ob velikem ognju, kjer	A
jo je spreletelo, da je to on in nihče drug.	Tisti,	ki ne more spati, ki pride k njej v blodni noči	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani