nova beseda iz Slovenije

tisti (701-800)


je rekel, »ko sva se s Tilko jemala, so bili      tisti      topoli še prav majhni.Toda bili so ravni in  A
čapljo.1a . \/ . / Naposled je le prišel      tisti      težko pričakovani čas.Sredi noči je zabučalo  A
Skočila je. Priletela je na      tisti      nesrečni kamen, ki se ji zdaj ziblje pod nogami  A
Venček je obstal nepremično. Toda v      tisti      minuti, preden je Milica prišla do roba gozda  A
I . / . /      Tisti      pomladni dan je bil lep, svetel in zveneč, kakor  A
kalna in razburkana reka bridkih preizkušenj.      Tisti      pomladni dan je bil torej resnično lep, svetel  A
dvignila pred mano kakor ostra navpična čer. Še      tisti      hip sem butnil vanjo.Moja mirna in čista sreča  A
glasno oddahnila. Nato si je s čela pobrisala      tisti      svobodoljubni pramen las, ki ji je bil že spet  A
sem zamrmral in zaprl oči. A še      tisti      hip sem ga zagledal. Prav razločno sem  A
mogoče, da je bilo to pred petnajstimi leti, v      tisti      sneženi januarski noči, ko sem bežal od doma  A
Esesovec.      Tisti,      ki je znal pol Goetheja na pamet! -zagrči prijatelj  A
Zakaj? Zato, ker      tisti      dan verjetno ni še nobenega ubil, pesmi pa je  A
naposled vprašam. - Ta, ki stoji pred zrcalom, ali      tisti      v zrcalu?Kdo sem pravzaprav?   A
sem spet začutil, kako veje od starih zidov      tisti      veliki, nevznemirljivi mir domačije, ki me  A
zalita z mesečino. Bilo je svetlo in tiho, in po      tisti      svetli tišini je šumela Idrijca. Vsa temna je  A
Ne, ni me bilo več! Pri oknu je zdaj slonel      tisti      sedemnajstletni pob, ki se je pred dvajsetimi  A
posteljo z visokimi, izrezljanimi končnicami. V      tisti      postelji leži mama.Odeja je skoraj ravna, kakor  A
krapa. Mož je neznansko hropel in zaudarjal po      tisti      skrajno zoprni in dušeči mešanici vonjev slabe  A
- Zbogom, gospod! ...      Tisti      »gospod« je poba tako zbodel, da se je naglo  A
ne pojdem, - je pomislil z olajšanjem. A še      tisti      hip ga je zazeblo pri duši, češ kakšna brezdušna  A
nevšečnosti, da bi človek zaradi njih hodil nazaj v      tisti      Podzemelj, ki je pod zemljo.Pa tudi v pekel  A
- Dante. - A      tisti      s krivim nosom, ki so mu lani v Tolminu postavili  A
so mu lani v Tolminu postavili spomenik. -      Tisti.      - No, ga bomo že na glavo postavili  A
bomo vseeno vedeli, da se je bil tam ustrelil      tisti      nesrečni kadet. Pob se je ozrl v strmine  A
s sabo, - je zadovoljno pomislil pob. A še      tisti      hip se je namršil, ker se je spomnil, da bo  A
me oče ni zbudil s požirkom vrele kave, a še      tisti      hip sem se spomnil, da je bil včeraj zadnji  A
zato lahko v miru počivam s čisto vestjo. Ob      tisti      misli sem začutil, kako je moje telo izmučeno  A
Vseh moči je enkrat konec, - sem zamrmral, a še      tisti      hip sem se spomnil, da moram iti na Banjško  A
vročina in da sem bil prav tako omotičen. In      tisti      spomin mi je bil neprijeten. Ko sem se  A
Saj te poznam! Ti si      tisti      nesrečni študent iz bajte ob vodi!Seveda, tisti  A
tisti nesrečni študent iz bajte ob vodi! Seveda,      tisti      si, ki je prejšnji teden kosil travo na travniku  A
sem vprašal. In      tisti      hip me je prešinilo, da sem res zelo nesrečen  A
mar povem, da mi jih je dala mlada Brika? Ob      tisti      misli sem kar zardel in smuknil s kolnika.Kakor  A
očital, da sem zagrešil zelo grdo dejanje. In      tisti      neprijetni, zoprni občutek me je zdaj znova  A
je burno utripalo, ker se me je spet polastil      tisti      neznani nemir. - Nič ni, - je rekel  A
- Ne! Kje je že      tisti      čas! -sem zamrmral.   A
Jutri pojdeva, - sem ji prikimal, zakaj prav      tisti      hip mi je prišlo v pamet, da bi se nemara rešil  A
podobnega lahko zgodi samo v kulturni Italiji. V      tisti      vaši sanjski deželi onstran gora bi vas zaradi  A
tistega dne je minilo že petnajst let! ... Kje je      tisti      svet! ...In kje je tisti pob! ...   A
Kje je tisti svet! ... In kje je      tisti      pob! ... Kje sta pravzaprav oba: tisti šestnajstletni  A
kje je tisti pob! ... Kje sta pravzaprav oba:      tisti      šestnajstletni, ki je očetu izmaknil britev  A
‘Sono i frutti di stagione!’ - in kje je      tisti      devetnajstletni, ki se je v ječi prvič zavedel  A
Pokazalo se je, da stanuje na naši Vrtači, v      tisti      enonadstropni lepi baraki z rezljanim stopniščem  A
med barakami in konjskimi hlevi. Ruvala sva      tisti      trdoživi, tako imenovani »vojaški plevel«, ki  A
me z obema rokama pahnila nazaj na kolnik. V      tisti      bežni sekundi pa sem le videl, da sta v lazu  A
- Kdo je hud? -      Tisti      Telefon ... - se je sestrica stisnila k mami.  A
smo v kuhinji okrog ognjišča in zobali fižol,      tisti      debeli fižol, ki mu pri nas pravimo očetov fižol  A
cesarica Elizabeta, ki jo je s pilo zabodel v hrbet      tisti      strašni Lah LuigiLuccheni.Čakal sem in čakal  A
kavi, toda tista kava je bila tako osladna in      tisti      kruh, ki se je v njej razmočil, tako sluzast  A
bil ded že na mrtvaškem odru. Ležal je na      tisti      velikanski mizi, ki je na njej debeli vojaški  A
- Pod Vrtačo. Pri      tisti      stari, beli vrbi ...Ribe lovim, vržem sak in zajamem  A
ki so ga ustrelili sedemnajstega leta. Prav      tisti      dan, ko si je tudi kadet pognal kroglo v glavo  A
veselice brez njega.« . / . /150 . / . / »To bo      tisti      s puško?«sem stegnil roko.   A
sem stegnil roko. »     Tisti,      ki gre z Žuželjčem vštric?« »I, seveda  A
svojega imena. Za čenče se ne zanimam preveč, toda      tisti      večer se je razdrlo precej zarok, in marsikdo  A
/158 . / . / »In z vojno je izbruhnil tudi      tisti,      ki je Kadetko dobil,«je pribil stric.  A
tako trdno zgrabil za nožice, da je jeknila. Še      tisti      hip sem zagledal pred sabo Kadetkine noge,  A
A zdaj?... Zdaj se je      tisti      Gino nenadoma vrnil.V soncu Kadetkine ljubezni  A
vedela zanjo, a ki je tej ljubezni že dajala      tisti      poslednji, najsilnejši žar - je bil Gino stokrat  A
srečna in ponosna. Teta pa se je nasmehnila - in      tisti      nasmeh mi je odvalil kamen s srca.Saj teta gre  A
meglica razlita nad travniki. Danes vidi, da je      tisti      mogočni hrast s kratkimi in skrotovičenimi vejami  A
vsak s svojega grozda in se menila. Pihal je      tisti      zgodnjejesenski veter, ki prinaša v mesto vonj  A
muholovke. Na peči se je sušilo sadje in razširjalo      tisti      prijeten sladko kiselkasti vonj, ki je Martina  A
ki je huškala mimo. Prag je bil še zmerom      tisti:      velika skrilj, ki se je prav za spoznanje zazibala  A
za nas krvavi pot potil - - - ali si odpeljal      tisti      plevel?«se je obrnil k hlapcu.   A
Največ je trpela Pajntarjeva Jera.      Tisti      teden je dva dni kasneje začela pobirati jajca  A
prijetno, ker ga niso v živo ujedali. In tako je še      tisti      večer šel na obiske. Ustavil se je pri Kovaču  A
ležali po tleh, poda ni bilo. »To je torej      tisti      mlin, o katerem si nam toliko trobil v Trstu  A
in napisal dolg članek z naslovom »J'accuse!«      Tisti      članek mu je prinesel celo nekaj slave, toda  A
hiše, kjer je stanoval, in se vračal domov.      Tisti      dnevi so bili grenki. Martin jo je ves preplašen  A
Tudi s kmeti je križ. Zdaj niso več      tisti      časi, ki so bili včasih, zdaj vsi samo stokajo  A
in oslinil prste. » Meni se je kar zdelo, da      tisti      ni bil Bernard, pač pa Ernest. O, saj sem dobro  A
je rekla Gilda. »In kje je      tisti      mlin?« »Ob vodi.  A
je tista meglica prava mavrica. Vidiš, in v      tisti      meglici se mu je najbolj jasno prikazovala.  A
namene jih ljudje plačujejo. Bogve, če so vsi      tisti      nameni res dobri?V kakšne dobre namene neki  A
Tako je bilo: Ravničarica ji je prav po      tisti      Putkovi Marjanci, ki je bila plačala mašo ‘v  A
verjamem, če mu je kdaj prišlo na misel, da so      tisti      otroci res njegovi. Vidiš, ko se je rodil drugi  A
Ravničarja, tistega, ki je živel po svojih nagonih.      Tisti      pa seveda ni razmišljal.Saj pravimo, da je nagon  A
Torej. Janez, mlajši brat,      tisti      ki še zdaj živi v norišnici, ga je spravil v  A
se je zgodilo? To je povedal Lužnikov Martin,      tisti      potepuh, ki ga je kasneje na Melinskih lazih  A
/ POT V TOLMIN 37 . / . \/ . / že za njo! ...      Tisti,      ki je bil njen oče, se je ustrelil, nesrečna  A
»Kdo? ...      Tisti,      ki bo pisal o naših ljudeh! ...Kaj se ve? ...«   A
A še preden se oglasi, se razgrne pred mano      tisti      daljni pomladni dan, ko sem bil še otrok in  A
najlepših pomladi. Mama, ki je vso zimo ležala, je      tisti      dan prvič spet vstala in prišla pred hišo, da  A
Imenitno, res, prav imenitno si se to izmislil! ...«      Tisti      večer dolgo nisem zaspal od sreče in ponosa  A
začudeno vprašal. »Res zelo grdo razbija po      tisti      počeni kosi!« »Saj ne pravim, da ga  A
nanj. In tako bi se nemara lahko skrival v      tisti      rogovili še dolga leta, zakaj bil je trdno narejen  A
in da sem hotel biti pameten in tudi možat:      tisti      nesrečni klopotec me je bolj in bolj vznemirjal  A
VELIKANA 217 . / . \/ . / Tam so zdaj stali      tisti      trije veliki avtomobili, ki so prejle prihrumeli  A
Kod se pogovarja sam s sabo?      Tisti      večer se je študent Peter opotekel v kavarno  A
noseča. Govorili so naravnost čudovite stvari in      tisti,      ki so Tinkino blagoslovljeno stanje prtili orožnikom  A
ponavlja začudeni Angelci in Tildici: »Giusto,      tisti      karabinjer iz Trsta, je povedal: Ata pravi,  A
zacingljali in vrabci so odleteli, odleteli pa so tudi      tisti      trije lepi golobi; švignili so v sonce, ki jih  A
bitje, okrašeno s kravjimi zvonci. »No, to je      tisti      Tantaradra, ki bi rad umrl,« je domači župnik  A
niže, skoraj klecnil je, kakor bi hotel zajeti »     tisti      preklemani ef« iz nekega nevidnega škafa pri  A
ker si Jakob ni upal, je Ludvik šel - in še      tisti      večer se je med njim in Nanco ogrela stara ljubezen  A
naj kar pri priči stopi po stopnicah in zmelje      tisti      Peskarjev vozel, kakor je imenoval Ludvika.  A
dejal Nace, zgrabil Zoro in sta se zavrtela. Ob      tisti      prelepi pozni uri pa je že drvela skozi nočni  A
k svojemu sinu in trepeče zanj, kakor bi se      tisti      mrki ljudje onstran tlakovane poti lahko vsak  A
obrazu se vseeno preliva smehljaj sreče. To je      tisti      tisočletja stari, a zmeraj mladi, večno živi  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA