pak (401-500)

Poslan je bil dečak voznika iskat. Natihoma mu je	pak	župan zunaj na uho pošepnil, naj leže za mejo	A
pride, naj reče, da voznika ni najti. Tačas	pak	posestniki po Volčjaku zvedó, da je prišel Zobrov	A
bolj obrnjen k mladi Lini, govori dalje: »Sicer	pak	se srčno zahvaljujem gospicama za njun prijazni	A
stran 50 . / mate; zato hočete oditi. Pri nas	pak	ga zato nečete, ker so vas mama tačas razžalili	A
sami srajci in s prstom v ustih ob oglu stal,	pak	do sosedove Cilje, ki se je začela ob nedeljah	A
vas pripeljala in še na delavni dan! Župan	pak	je kmetom rekel: »Vidite, kaj premore na gradu	A
vodi, ni ga bilo že nikjer, izginil je, strah	pak	je med mladimi pastiričicami ostal, več dni	A
takoj, nekateri so se boječe odmaknili, drugi	pak,	bolj pogumni, so kape z glav sneli in izpod	A
niso verovali, da bi naposled res dal groš ‒	pak	so bili potem svojim tovarišem grozno zavidni	A
meso se samo skuha. Če to ni coprništvo, kaj	pak	je? To se ve, da je inženir Lisec svojemu postreževa	A
žganja, ki se mu pravi špiritus. Gospodinje	pak,	ki so od božiča, velike noči in od časa posebnih	A
tako rekel,« pravi Lisec in ga pusti. V mraku	pak	se zopet domisli teh besedi in v glavi mu ostanejo	A
velike jablane so molele do zida, gori ob zidu	pak	je do okna bila priplezala divja vinska trta	A
bilo, ker prej si nisem upala, jutri zjutraj	pak	je še manj možno, odlagati se pa ne da.Poslušajte	A
se ustrašila, ko sem ga danes videla; potlej	pak,	ko je k vam šel, zbala sem se, da bi vas ne	A
morem sicer postreči, gospod doktor?« vpraša	pak	vendar, ko je stari tri pote roke mencaje si	A
Maščeval sem se, in sicer precej. Vi	pak,	mladi moj prijatelj, niti ne veste, kaj ste	A
sem videl tudi ponoči kakor mačka, sedaj smo	pak	stari.« Obrne se in Lisec ni mogel drugega nego	A
Mož, ki dolžnost in čast pozna! Ona	pak,	deklica, dà, ona je bila tako čista, da si je	A
otrokom, kakor da bi bila od mladega skupaj. On	pak,	ne da bi bil pomislil resnih nasledkov takega	A
ljubezen. Spremenila se je bila ‒ glejte čuda! ‒	pak	stara gospodična Senčarjeva Liscu nasproti.	A
in ker ni bilo nikogar pred gradom, na pragu	pak	je silni Sultan dremaje leno namežikoval, obstane	A
kdo?« vprašuje gospica. Janezkove informacije	pak	so bile proč; ali ga je zapustil spomin ali	A
človek gleda v zrcalu obraz svojega rojstva,	pak	se obrne proč in takoj pozabi, kakov je.« Lisec	A
nesti s seboj lep spomin na prijetne ure. Tedaj	pak	mu je bila strašna muka, ko se je bližal čas	A
sladko skrivnost prve ljubezni. Gori v vinogradu	pak	je iz gozda stopil precej po odhodu naših ljubimcev	A
vedenju Lininem in zaslutilo vzrok. Lisec	pak	je sam zaupal svojo tajnost edinemu človeku	A
. / stran 104 . / lji najbolj sovražil. Vas	pak	sem še celo pričakoval te dni.Ondan sem vas	A
dosadno mu je bilo v društvu znancev, še bolj	pak	v samoti. Sedmi dan mu je prineslo jasnoto.	A
kar je pri vsaki ženski verjetno. Če hočete	pak	moja pisma, pišite mi v Carigrad »Grande rue	A
ogledovaje, francoski brbljali, njim nasproti	pak	je srbski pop z dolgo črno, malo zamazano haljo	A
pri njem, moral je vedeti, je li pravi, je li	pak	drug človek, popolnoma podoben. »Devet hudičev	A
omenil v prejšnjih najinih pogovorih. Mislim	pak,	da bode najbolje, ako jih veste sami.Ženskama	A
tolažba in vsaj duševno krepilo. Vsake počitnice	pak	sem imel doma, v obližju Pražanka, priliko shajati	A
Dasi je bil on v vseh rečeh materialist, jaz	pak	manj realen v svojih nazorih, vendar nisem imel	A
najnovejših metodah sem imel velik respekt. Žalibog	pak	se je kmalu pokazalo, da sem svoje gradove v	A
ustanovila. Gospodarstvo je imel Langman sam, delež	pak	je bil obeh enak, ker je zaradi moje boljše	A
Domov iti? Prvič nisem imel potnine, drugič	pak	pokaj?Beračit?	A
Vem, da ga je to ponižanje jako peklo, še bolj	pak	je lakomnika grizlo, da mi je moral moj ukradeni	A
vpiti in na pomaganje klicati. Mali Janezek	pak	kljubovalno s palico nad Francoza zamahne, ki	A
kupčevalci in gledalci. Mladi mlinar Janez	pak	je ležal doli pri potoku na travi in se valjal	A
Menili so, da se mu v glavi meša. Mlinar	pak	je stal osupnjen, potrt, menil je, da se mu	A
uradnik, kakor jih je še več, hvala Bogu! Mati	pak	je bila prav navadna ženica, ki je tiho doma	A
pa solza mu je včasi prilezla v oči. Matere	pak	se ni nikdar spominjal, da ne bi bil čisto umolknil	A
glave med pleči nosili, precej visoko zlezli, on	pak	je moral ostati to, kar je bil: Božidar Tirtelj	A
popravljati in pušiti dolgo virginijo. Danes	pak	gleda v tla, očal se ne dotakne in cigara mu	A
v kavarni. . / . / stran 36 . / III Božidar	pak,	željno pričakovaje reči, ki pridejo, ali bolje	A
vlekel, kako oni rešil se iz zadrege, v resnici	pak	je le preudarjal v svoji glavi, kako bi se s	A
je teta še precej veliko povedala, nazadnje	pak,	ko je v bližnji cerkvi zvon zapel, vstala je	A
do mladega moža, ki vedno hodi za njo, lahko	pak	je tudi samo tista zadovoljnost, ki izvira iz	A
vse so prišle ubogemu Tirtlju čez glavo. On	pak	se še vendar ni dal pošibiti.Mesec za mesecem	A
pri volji dati hčer. Poredni oče Meškotel	pak	ni rekel ni bev ni mev, svojo hčer malo pohvalil	A
grlu ostala, včasi je kdo vmes prišel, včasi	pak	mu je oče Meškotel nekako imponiral, kakor je	A
za život pripridil. Od dobrosrčnega Tirtlja	pak	se je dalo marsikaj ožeti, da se mu je le malo	A
ženitve in možitve v mislih imeli, ubogi Tirtelj	pak	je sam sedel pri peči svoje prazne krčme in	A
Tirtelj mu da postreči z vinom in kruhom. Čudno	pak	se mu zdi, da zdaj nekaj časa sem ta Trtar ne	A
Tirtelj, dobrovoljni vojak mehikanske vojske, eden	pak	njegov znanec Šimen Pehar. »Glej, Tirtelj,«	A
zopet kaj naprej prišel v gospodarstvu. France	pak	je s svojo culo postál vrh hriba zunaj vasi	A
požegnal, podelil mu je celo kopico otrok, vsem tem	pak	je bilo treba očetu za opravek in za jed skrbeti	A
majhno mladovje, veliko ni bilo vredno. Polje	pak	je bilo zadolženo, ni bilo več njegovo. »Vse	A
Bilo je več dobrih letin zavrstjó. Ta spomlad	pak	je prinesla s seboj slano, slana je poparila	A
imel obilo otrok, vsi so hoteli jesti; denarja	pak	ni imel, tudi zemlje svoje ni imel, upanja ni	A
Tako rentači mlinar in gre v izbo. Abranek	pak	se žalosten obrne in odide po stezi. »Skopuh	A
sneg je bil na debelo okrog debla. Na vršičku	pak	je sedela vrana in kavkala, kakor da bi bila	A
Vprežen je bil majhen, suhoten konj, na sanéh	pak	je sedel kmečki voznik, za voznikom pak gosposki	A
sanéh pak je sedel kmečki voznik, za voznikom	pak	gosposki človek srednje starosti, v plašč zavit	A
je sedela na postelji. Na polomljenem stolu	pak	je sedel njihov tuji dobrotnik, imel najmlajše	A
jé, ter govoril ž njim prav po otročje. Žena	pak	ga je čudé se gledala s postelje sem; ko ne	A
Nadloga ga je bila predrugačila. Vsako leto	pak	je potoval z enim svojih sinov v Trst k svojemu	A
do Siska prišedši, komaj 4000 mož imel; Turki	pak	so bili petkrat močnejši.Tako so se zgrabili	A
imeti ženo, ki ga ni ljubila, njegovega otroka	pak	kakor prava mačeha še po strani gledala, čeravno	A
kar jih ni v boju padlo, vitezu Ravbarju, sam	pak	se je napotil domov le z enim spremljevalcem	A
kakor bi poslednjih besed ne bil razumel; vitez	pak	je temnega čela spodbodel konja in se zamislil	A
počelo, ako so njega ubili!« Ponosno in grozeče	pak	so v oblake moleli trdni in skalnati gradovi	A
vsak sebi; starejši ni hotel govoriti, mlajši	pak	ali si ni upal ali pa je bil trdovraten dovolj	A
raztrgana in zašita halja do stegna, na drugi rami	pak	je nosil na dolgem toporišču nasajeno težko	A
čez suho brst in gosto grmovje. Stari drvar	pak	jo je krenil po poti, od koder smo popred videli	A
vesel: »Menda te je Bog prinesel, Črtek!« »Kdo	pak	me bo nosil,« odgovori mož, kateremu je klik	A
skladi iz stvarnikove roke; na drugi strani	pak,	kjer se je laglje prišlo do zidanja, branil	A
»Nisi velela? Kaj	pak	so pomenile besede, katere si mi pri slovesu	A
marogasta stara krava in nekaj koz, nad njim	pak	je bil oder, obilo z mrvo natlačen, in to je	A
dobivali. . / . / stran 35 . / Pred kočo	pak	in na obe plati se je razgrinjala lepa tratina	A
Deklica ni vedela, kaj bi rekla, naposled	pak	je dejala: »Saj nam niste še povedali, da imate	A
/ . / stran 38 . / svojim pobojnikom; dekle	pak	je mislilo, da je gospoda razžalila, ker je	A
puščal ob deblu okrog smreke. Na mahu pod smreko	pak	je čepela uboga deklica še otročjih let, grajska	A
sta. Mlajši jim je bil čisto neznan, starejši	pak	je bil tako v plašč zavit, da se mu ni dalo	A
stari bo stopil v svoje prejšnje pravice, mlajši	pak	se bode moral umakniti. VII.	A
maščevati se nad svojim pobojnikom, svojo ženo	pak	najprvo preskusiti, ali je bila tudi ona v zvezi	A
dobri gospod zopet na nogah. Še pred ko oče	pak	je bilo ozdravelo dekle, katero je v očetovem	A
na sredi pota. Dva sta bila še na konju, eden	pak	je bil že s sedla padel in se je samo še kleče	A
kako se je branil in kako je mahal. Precej	pak,	ko se je Rojar zmenil nekoliko s tujcem, poklical	A
opombo namežiknil, z ramo pomajal, pomislil	pak	rekel: »Veste, vi očanec višenjski, kdo ima	A
navzgor po poglavitnem potu proti Stehánu. Po potu	pak	je vendar začel premišljati, da, ko bi mu kdo	A
Culo in kučmo s svojim pohlevnim premoženjem	pak	je pod glavo del. Ni dolgo dremal, ko prideta	A
pravljica ni ohranila. Z velikim veseljem	pak	je zaslišal kmalu, da sta huda grozilca začela	A
v noči pridejo in jo spovejo. Precej potem	pak	je otrpnila in, preden je Reza prinesla mrtvaško	A
rada dol v dolino na tihi grob rajnkega, potem	pak	se je rada glasila v grajski pristavi, kjer	A
vstane sodnik in se odpravlja. Simon Grniščak	pak	je bil tako zamislil se v nekaj, da še s stola	A
živel od dela svojih kmečkih podložnikov, meščan	pak	si je moral ali z rokodelstvom ali kmetijo prislužiti	A
ti pa čakaj!« Rekši, Kolček zbeží, Sušnja	pak	se zmuza tja do vrat in se stisne ob njih, sulico	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani