pak (201-300)

kliče takó? Orožje mu v rokah se svéti, Nazáj	pak	jo hoče iméti ‒ Oj hčerko ujeto, mladó! A kmalu	A
Moravi, Po državi kralja Svetopolka. Gospodár	pak	zvestih Moravánov Sam ne vodi hrabrih več vojníkov	A
mladi ne odgovorijo. Ide Anka, pride do potoka,	Pak	na brvi zaihtí, zajóka: »Pôtok bistri, voda	A
ko berač okoli, Boga hvali, za darilce moli;	Pak	iz jedne v drugo cerkev hodi In v nebesa dušo	A
moj ožível, Gód bo vesél in slavnosten, Iz grl	pak	ôril tákrat bode moških Spev se v dolino radósten	A
Ditrihštajn, voj, Nasméje se Žiga in déje: ‚Pokáj	pak	so prazne té véje? Pet kmetov ‒ ní res li	A
konja, Da ga jezdim po ravninah krških. Ako	pak	se čara ponesreči, Sava teče ob obroku bistra	A
mirú mi ne morete dati, mirú izgubljenega...	Pak	prideš čarodejka, dobiš zapuščenega; preljuba	A
odtod! Zaman, to je tvoja kaprica, ti greš, no,	pak	srečo na pot! Enkrat še oči govorijo, enkrat	A
omračene, kaj to kažete nebeške luči, vôde,	pak	obraze spačene? Ah, tako je mene to življenje	A
vi lépi, sam baržun in svila, zdravi, močni	pak	veseli ptička lahkokrila, lice vaše - jasno	A
pomisli ti: on je orožja vajen iz mladih dni; ti	pak	si prenašal zdaj le bruse in kresilno gobo po	A
kateri ne ubije; konji so iskri.« Martin Krpan	pak	izvleče prvega in zadnjega in vse druge čez	A
v očeh se je poslovila drugo jutro z možem: ‚	Pak	ti idi z Bogom potujoč!’Moj brat je odbral polno	A
kadar je jedel, ga je pač dal iz gobčka, kako	pak!	In pa kadar ga je zadela krivica, tolikšna,	A
k njegovim kolam sliši, delali. Vaše hčere	pak	bo on jemal, da bodo apotekarice, kuharice,	A
»V škofijo!« »Kam	pak,	če ne v škofijo!V škofijo, kjer prebiva naš	A
trije hoteli bolj počasen korak vzdrževati, dva	pak,	in sicer tisti, na katerem je bil jezdec, in	A
za . / . / stran 5 . / uzdo dalje. Na oglu	pak	prosi tam stoječega dečka, naj poprime za nekaj	A
frankih, kakor kdo hoče. Kamniški mestni sodnik	pak,	gospod Janez Gavrič, prideva iz svojega še toliko	A
neviden v sredi med njimi? Kobilar Obloški Tonček	pak	je sedel že davno zopet na svojem konju, kamižolo	A
račune, so kmetje odhajali drug za drugim. Blaž	pak	je dalje rokovnjače obdelaval. Trije možje pri	A
Nandeta tudi ni bilo nazaj. Novo prišli konjar	pak	ni prisedel k njemu, temveč sedel je k mizi	A
in ga z močjo po glavi udari. Blaževa glava	pak	je bila trda, udarcev vajena, zato se nje gospodar	A
se mu je nasmejala, da so v gladkem, lepem,	pak	zagorelem licu naredile se nepopisno ljubeznive	A
baje da težko izkušnjave premagujejo. Tisti	pak,	ki je imel živo protivnost in čudno sovražnost	A
ki tudi ni hotela zaostati. »Hu-u!« javka	pak	stric Blaž in s prstom tiplje obvezano glavo	A
Od kraja je že verjel. Ali nazadnje	pak	je stric Blaž, ko je bil sam, usta na šir odprl	A
obšivu, kajti dodelal je bil glavno reč, drugo	pak	je ukrenil pustiti za drugič ali za vselej.	A
svetilnico, staro lončeno črepinjo z oljem. Potlej	pak	Blaža potrese za koleno in ga goni: »Hoj, Blaž	A
bode li se stopati dalo v novo zašitem obuvalu,	pak	reče potem: »Veš, kaj se mi je sanjalo zdajle	A
čem vedeti?« proti vpraša Bojec. Blaž Mozol	pak	se nagne proti Bojcu in v skrivnostnem glasu	A
lice mu je bilo medtem bolj zardelo, iz oči	pak	so se mu svetile solze, prve solze, katere je	A
zmožnejšega Blaža. V četrtem primeru, ki zdaj pride,	pak	je bila stvar preočitna, da bi se dal veliki	A
grmovje. Na majhnem grmu jelševem tik pri potu	pak	je visela umazana prazna beraška torba, ali	A
dosti pomagalo braniti se ga. Poleg Francozov	pak	si je s tem svojim mišljenjem dr. Burger brdski	A
kot; poleg nje je stala borna postelj; s tem	pak	je bila izba do celega napolnjena, peči ni bilo	A
Rokovnjači, katerim je bilo povelje dano,	pak	so se razšli. Od vzhoda sem rdečil je prvi sončni	A
dobrohotnega obraza; visoko čelo in male, stroge oči	pak	so skoro kazale, da more sodec tudi jako energičen	A
bode več izpustila. Rokovnjači, stoječi okrog,	pak	so skoro radovedno čakali, kaj se ima sedaj	A
ni si upala stopiti naprej. Zunaj za hišo	pak	je bil divji vik in krik.Francoske in slovenske	A
drvarju par tednov, da je Nande ozdravel. Potem	pak	sva šla proti Zgornjemu Štajerskemu. Nande je	A
uganko človeškega srca in duševnega bitja, eni	pak	zopet menijo, da sta le pri izobražencih um	A
mizi, primakne si veliko skledo in žlico, potem	pak	stori počasen in velik križ božji.Če jed ni	A
gospodoval po polju, v hosti in pri živini, Barba	pak	v hiši, v gospodinjstvu in kar še ostane.Morda	A
le-te na koncu nosa in čitala. Pri tem delu	pak	je migala z usti in zdaj pa zdaj povzdignila	A
omare, našteje Barbi nekaj srebrnine, potem	pak	se zopet vrne k svoji knjigi.Barbi se je kaj	A
dete pestoval in ujčkal na kolenih. Šest let	pak	je bil star, ko so mu zakopali milo mater.Vesel	A
eno na vodo, z drugo v hosto. Na enem koncu	pak	je bila majhna lesena hišica, njegovo stanovanje	A
se spravili na drobnejši konec bruna, Šepec	pak	je s kolom prevagoval debelejši. Bil je močnejši	A
izgubite se!« Hči je šla v izbo nazaj, stara mati	pak	se je usedla na skladanico desk, uprla komolce	A
stara mati sta sami ostali v izbi. Večkrat	pak	se je starki zdelo, kakor bi se tiho in skrivaj	A
bi ga še nekaj časa za dolg čakala; po potu	pak	je premišljal svoje življenje, rotil se je,	A
slišal in počakal moža z leseno nogo. Žagarja	pak	je mrzel pot spreletel po hrbtu. Nikdar še	A
evangeliju, kateremu je bil velik dolg odpuščen, on	pak	je svoje male neusmiljeno poterjeval.Med potom	A
Šepec se spusti ob vasi proti domu. Po potu	pak	se nad svojo izvoljeno jezi ter ji, v oblake	A
zvonil, kdor je ravno mimo prišel, pozimi v snegu	pak	je sv. Vid, zapuščen od molivcev in ljudi, sam	A
nedeljo dober. . / . / stran 32 . / Jezilo ga je	pak	zato, ker je moral v svoji pražnji obleki pajčevine	A
pridnim pomočnikom v vinogradu Gospodovem. Leonu	pak	je še posebej pokazal, kod se pride na stranski	A
premetaval iz roke v roko. Mlajši moški svet	pak	se je bil prav spredaj postavil ter smejé se	A
kdaj slišal. »Lepa je narava, lepša in višja	pak	je njena krona, človek. In ako ji ostane zvest	A
zelenim klobukom in dolgo rdečo brado, drugi	pak	je bil kmet.Najprvo je menil Leon, da se tujec	A
košarni je bilo raznih cunj veliko, vrhu njih	pak	šop kvart, kakor ciganke prerokujejo nanje.	A
dejali, da se hoče v ušesa vgrizniti. Tačas	pak	se je tudi pokazala vrsta velikih belih zob	A
strašilo tistim, ki se strašiti dadó. Vse to	pak	je bilo dobro za babnico.Mnogo laže je dobila	A
je bila za nameček, za čast in ime, kmetija	pak	je polnila mošnjo. Žena mu je bila umrla, otrók	A
lepih črnih očeh je bilo brati začudenje, takoj	pak	se je povrnil ženskam v enakih situacijah navadni	A
ampak druščine sploh, da ni izbirčen itd. Komaj	pak	je to izustil, čutil je rdečico na licu, rekel	A
dolgočasnostih. . / . / stran 52 . / Sicer	pak	je opravičil poštar ravnanje svojega lovca proti	A
očmi so kazale jezo naglega gospoda, nasproti	pak	je zopet jamica pod usti manjšala osornost in	A
Tega deklica ni imela. Laže	pak	je opazovalec njeni tovarišici Pavlini to sicer	A
prvi pogled ne bi bil tega nihče verjel; kdor	pak	ju je primerjal, kdor je med pomenki pazil na	A
verjel je, da je ena starejša. Gospod ekspeditor	pak,	ki sedi na spodnjem oglu pri mizi, on je malo	A
odgovarja z nerodnim, jecljavim glasom. Sicer	pak	Leona včasi po strani pogleda, kakor da ga ne	A
na sebi, za vratom rutico žive barve, lasje	pak	mu uporno in ošabno stojé nakvišku.Gospod Komplez	A
in več govorila kakor onadva oba. Pavlina	pak	je bila ravno nasprotno zdaj bolj utihnila in	A
cvetlico v roki ogledoval, dekličina zadnja beseda	pak	mu je vedno na uho bíla.Zdelo se mu je, da je	A
hrepenenje po sreči položil v to srce, pomočkov	pak,	da bi do te dosegljive sreče prišel, nisi mu	A
da ji ne bi kdaj vest očitala, na drugo stran	pak	bi bila po svoji dobrosrčnosti rada ustregla	A
nesreče ne bilo iz tega!« pravi žena. Šepec	pak	je medtem z dobrim upanjem in napisanim listom	A
hodil, česar so se drugi radi ogibali. Sicer	pak	je bil Stremenček precej slab gospodar in njegovo	A
repoveduje kmetom. Zraven teh očito slabih lastnosti	pak	je imel župan Stremenček še nekaj takih, katere	A
Šepčev od prejšnjih različni govor. Več časti	pak	je imela njegova žena v sebi, zakaj jela je	A
kar jih na stoleh spredaj sedi. Stari učitelj	pak,	ki danes z bukvami v roki in v svoji najlepši	A
utegnili priti v častito druščino, natihoma	pak	mu je zašepnil, da nista hoteli, pa ne zaradi	A
82 . / Tedaj hlapec prazen vozi naprej, Leon	pak,	ki je mislil videti, da profesorju ni neljuba	A
hramu. Poje in uka vesela mladost, on, starec,	pak	se veseli zimske nedelje, ko bode s ključem	A
življenja, držé od srca proti razumu, pri možu	pak	narobe. Zatorej vidimo, da mož prej velike,	A
harmonično, krulijo jutranje pozdravljenje. Barba	pak	zavrstjó odpira vratca pri plemenjakih, dalje	A
prašiči dvigajo rilce in Barbo ogledujejo. Ona	pak	misli, da so ravno tako pametni, kakor smo mi	A
rada sprejela, da ji pa zdaj ni mogoče. Obenem	pak	Leon naznani, da je dovoljenje dobil in da gre	A
malokatera kaj izdatnega o muziki ume itd. Vse to	pak	se mu je bolj natihoma pripovedovalo; in če	A
se začne vreteno vrteti, žaga jame rezati, on	pak	se usede s kladivom in zagozdo v roki na žagiščni	A
preverila, da je Šepec res ne podi več. On	pak	je še podil ni, vedoč, da je ne ujame, da bi	A
mati in hči za neko prodajalnico. Zraven tega	pak	je vdova oddala v drugi najem tretjo sobo, ki	A
popoldne je svoje številke v pisarnici pisal, potem	pak	je vedno doma po celo uro staro svojo violino	A
je še mogoče, da se ti kaj primeri. Deklici	pak,	ki bi tebe čakati imela, spridiš sedanjost.	A
pravih in zdravih človeških prsih. Od tod	pak	je izvirala ona pikrost in ostrost v njegovem	A
iz srca, izražene do zdaj še samo njemu. On	pak	tudi ni bil zadovoljen sam s svojim obnašanjem	A
bil profesor proti severovzhodu odšel, Pavlina	pak	na drugo stran, vstala je tam nad stezo izza	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani