pak (501-600)

utolažil razjarjeno množico. Na njegovo besedo	pak	se je kmalu vse mirno razšlo in meščanje so	A
ni mogel sam domov, v svojo hišo nesti. Simon	pak	se mu je nepovabljen pridružil in oba gresta	A
da bo prišel še zanj čas maščevanja, Sumerek	pak	je še dolgo sedel pri luči. IV »No, káko srečo	A
razsodbo in pomoč poklicati. Jurij Auersperg	pak	je precej, ko je sodnik odšel, s kupico vina	A
spremiš.« Andrejko, atletični sin stare žene,	pak	je strmé in z odprtimi usti debelo gledal lepo	A
sodnika in si ga še izvoliti ni upalo. Naenkrat	pak	so se reči spreobrnile na toliko, da so vsaj	A
poslal na svojo graščino v Turjak. Nasproti	pak	je sprevidel, da je velika nevarnost zanj, če	A
odgovarjal Simonu, obmolknil je tudi ta. Grof	pak	je bil previsok, da bi se bil menil s tem ali	A
deklico očetu, bode govoril še z obema; zdaj	pak	se jima ni ničesar bati. Ko so prišli v grad	A
že po naturi bil burne in nagle krvi, zraven	pak	je živel še v onem času, ko je svet vsako malo	A
njegovo mrtvo hčer spravijo v mesto. Grniščaka	pak	je zapovedal zapreti, rekoč, da v njegovi hiši	A
dolgo živel. Šel je kmalu za hčerjo, popred	pak	je še videl, da je bil na njegovo mesto za sodnika	A
oblačimo v tanka, mehka oblačila, naši očetje	pak	in naše matere so nosili in nosili surovo prtenino	A
cesarja v grad in zdaj ga oblega Vitovec. Mene	pak	je sreča doletela, da sem prišel vas kranjskih	A
ko je ravno sonce zahajalo za goro. V gradu	pak	se je ko blisk raznesla novica med hlapci, da	A
napleni in kjer je že nekateri obogatel, enim	pak	je srce poskakovalo, da bodo zopet imeli priliko	A
znal, in obetal mu lepih reči iz vojne. Peter	pak	je nazadnje še enkrat obljubil, da si bode prizadeval	A
sem, utrudili in zbosili so se nam konji, ti	pak	nam še nisi povedal, čemu smo prijezdili v to	A
konja in odjezdi s Petrom po denar. Hlapca	pak	sta morala za poroka ostati pri ognju.Toda zapovedal	A
skoraj vsi Samolovi pajdaši na Ogrsko, Samol	pak	na Turško. Ni manjkalo veliko, da ne bi bil	A
Da jih dobom ‒ ne skrbi tega. Bratranec tvoj	pak	je lep janičar; ni temu pet tednov, kar sem	A
glave tja, kamor jih je noga nesla. Veliko	pak	so jih Turki posekali in pojezdili na travniku	A
ženske, otroci in starci so šli v cerkev, možje	pak	so se zbrali za zidom in sklenili, braniti se	A
Zunaj so se bliskale krive sablje, izza zida	pak	so prosti možaki vihteli različno orožje.Eni	A
skale zapirajo daljnjo pot v strani. Naprej	pak	je v neizmerni temni daljavi predrznežu pot	A
se je gibalo po taboru krščanskem. Še živeje	pak	je bilo v šotorih turških, kajti raztresene	A
Drnuljo potepel, da ni bil ta močnejši. Tako	pak	se mu je bridko zagrozil in dejal: »Molči, Drnulja	A
se bo kozel pametnega skazal ali ne. Drnulja	pak	s solznim očesom doma Lisca omotvozi in ga vleče	A
15 . / ga poganja, pa le ‒ prav zlepo. Liscu	pak	žalosten pravi: »O, ko bi se dalo, da bi midva	A
poslušajmo!« šepetajo stari in mladi. Krivostegno	pak	govori in razsodi takole: »Ker se kozel ni z	A
z devetimi udarci. Njegov gospodar Drnulja	pak	naj bo ta tepež gledal z zavezanimi očmi, ker	A
hlapca, da sta konje vedla pred njimi. Oni trije	pak	so še precej dolgo stali v mrzloti na dvorišču	A
slabeje gori ter naposled ugasne. Od drugega	pak	vzame svečavo sam in stopa ž njo dalje.Debelo	A
ukaže, obrneta se in mrmraje vračata. Skoraj	pak	obstaneta zopet in se pogovarjata, gledaje za	A
zvedel, kaj se očito o njem piše. Blaž Pumpreht	pak	je preveč realen mož, da bi bral tega ali onega	A
jed je to, da se pa njemu prav prileže. Jaz	pak	sem mu dokazoval, da je bilo česen jesti pač	A
da se če s capastim beračem pogovarjati. Jaz	pak	sem bil vesel, da je šel. »Ko bi bil	A
nekaj, kar že bo. Mi trije smo pili polič, oni	pak	so poklicali več bokalov na mizo. Jaz nisem	A
še njega samega. Drugih se nisem bal, njega	pak	sem se - da po pravici povem - malo bal in zato	A
gradu, pri svojem gospodu precej premore, gospod	pak	je mogočen, zamera pri njem nevarna, zlasti	A
Jaz sem se ogibal sniti se ž njim. Kmalu	pak	sem zvedel, da se nisem motil, ko sem mislil	A
umrl. Brž me je dal prepisati, gospodarstvo	pak	si je obdržal in pravico, prepis vzeti nazaj	A
misli, saj vzeti je on ne more in noče, ona	pak	menda ima že toliko pameti, da bo vedela, kdo	A
sem se nekoč jokal, ko sem bil sam. Obenem	pak	sem se zagrozil valptu: gorje mu bodi, če ga	A
valpet me je vedno gledal in smejal se, ona	pak	je v mizo zrla in le malo odgovarjala.Ko bi	A
in gre za njo. Nazaj ga ni bilo več, v veži	pak	je še govoril ž njo, dobro sem slišal, odgovarjala	A
človeka, naj ide, kamor je, še tako daleč. Takrat	pak	je bil izgubljen in zavarovan, da je le iz dežele	A
žalostne prigodke prejšnjega leta; marsikatera žena	pak	je še milo jokala po možu, katerega so ji obesili	A
Krškemu se razprostira planjava, na drugih straneh	pak	ga je obdajal tačas, še bolj ko današnje dni	A
zatisnil, to si je lahko misliti. Ilijev sin	pak	je, prišedši iz starčeve hiše, pod plaščem skriti	A
poroka še za dve leti odloži. Med tem časom	pak	je bil Jošt Turen namenjen poslati sina iz dežele	A
Ljudje radi sina po očetu sodijo. Oče	pak	je bil med vsem ljudstvom prav na slabem glasu	A
Kakor je navada, molilo jih je mnogo, veliko	pak	jih je tudi bilo, ki so razmišljeni stali, pozabili	A
ciganka, ali bolj prav preoblečeni Kosoman,	pak	je šel v gosposko sobo, kamor je bil klican	A
jasnem, prijaznem nebu. V prsih Ilijevega sina	pak	ni bilo jasno.Njegov krvavi namen, katerega	A
Mlada gospa?« vpraša Peter čudé se. »No, kdo	pak?	Morda se domislimo, da še njo s seboj vzamemo	A
opazil, da ga nekaj časa ni bilo. Kosoman	pak	se zavije v plašč in naglo korači čez polje	A
za ljudstvo proti oholemu plemstvu. Ljudstvo	pak	je to gospico ljubilo. To je Kosoman premišljal	A
stol posaditi, kjer je pred sedel. Na koncu	pak	se usede sam, in kar je bilo prostora, posedejo	A
železnim razbeljenim obročem na glavi. Njegov sin	pak	je imel glavo izgubiti vpričo svojega očeta	A
napraviti,« odgovori kmetič in gre dalje. Ta	pak	se obrne in reče lepi deklici, kakih dvajset	A
je skupljeval in vozil v mestne zaloge. Doma	pak	je žena kmetovala z družino.V vsem je imel srečo	A
Brašnarjeva hiša najtrdnejša vse vasi. Zdaj	pak	je bila najbolj zadolžena, poslopje opuščeno	A
se človek ne more vsak dan, želja po pijači	pak	se zmerom vrača.Zatorej je bil Brašnar tudi	A
nobene pritožbe. Franici in njenemu značaju	pak	je bila ta očetova volja važna.Delo in tovarištvo	A
je bila v njegovem štirinajstem letu umrla,	pak	je nasledoval poštenost, dobro srce in še mnogo	A
Saj ni, da bi ga moral nositi na prstu.« »Kaj	pak?	« »Ko bi baš takega dobil, kakor je ta	A
ne more več, njegova sestra še dalje toži, on	pak	leže ter ne odgovori ničesar.Mogoče je, da ga	A
vedelo, da je reč že tako daleč prišla. Nesreča	pak	je hotela, da se je ta ljubezen vendar objavila	A
delal, ni vedel nekaj časa kaj storiti, hitro	pak	je čez malo hipov vstal, položil za račun nekoliko	A
je hči vdala, da bo zopet kmalu vesela, mati	pak	se je spominjala, da je bilo tudi njej pred	A
Smrekarjevega vrta, počasneje in z debelim basom	pak	mu je pritrkaval večji klepetec na lesniki pred	A
Kmalu je ni bilo videti ni slišati. Začul	pak	se je od daleč iz doline mili glas zvona farne	A
Saj je bil ta dogodek dokaz zanj! Druga misel	pak	je bila: če je treba svet preobrniti in krvavo	A
nobenega, V okopih smo imeli le malo, Francozje	pak	so nas pritiskali od vseh strani. Pet dni smo	A
vam, vsaj pete ste srečno odnesli domov; mi	pak,	ki nismo drugega storili kakor to, kar smo morali	A
nismo vedeli, povedati nam nihče ni mogel. To	pak	smo le predobro vedeli, da na dobro nas ne ženó	A
po 4 francoske solde (sous), mi feldvebeljni	pak	po 8 na dan.Zdaj smo se šele okrepčali in svoje	A
starci in otroci sami dela opravljali, oni	pak	so ropali po cesarskih in španskih deželah,	A
tja gnati, morda z dežja pod kap. Po sreči	pak	se je našel Poljak, ki nas je za lire potrdil	A
tičali, podnevi v skritih goščah spali, ponoči	pak	kurili, pekli in kuhali ter posvetovali se in	A
Trebanjec se je lepo spovedal, goriški vojak	pak	jo je bil obdelal bolj po soldaško, na kratko	A
tega, kar smo prejeli za vojsko, moji možje	pak	so imeli poštne vozove spremljati na vse kraje	A
pritiskal. Povsod nas je bilo vse živo, jesti	pak	nam je primanjkovalo.Malokdo je imel kaj kruha	A
tisoče ljudi je požrla Berezina. Tretji dan	pak	rečem: »Ali umrem ali pa pridem čez vodo.«	A
zima, nismo hoteli iti z gorkega. Naenkrat	pak	se ogenj pokaže; hiša, v kateri smo bili, je	A
čeravno so tudi meni dali »palku kušat«. Saksa	pak,	ki je hotel uteči, tepli so ti trije surovi	A
vrgli so bili zaničljivo ta papir proč; jaz	pak	sem se stegnil in ga bil zopet pobral, in glej	A
Rajni, drugi proti Magdeburgu, jaz in mlad Hrvat	pak	sva jo mahala na Vurcen in Draždane.Tukaj sem	A
Hrvatov tobakarjev v kontrabantu zaslužil?« »Kje	pak!	« sin kratko odgovori. »Jaz pa tega nočem, da	A
sname, poišče in potiplje, kjer je »vera«, potem	pak	se na pol uleže na trebuh in na prsi in jame	A
mahali po kratki raztrgani kamižoli; na nogah	pak	je imel irhaste udelane hlače do kolen, potem	A
sedela dva Hrvata, eden pri šestdesetih, drugi	pak	za štirideset let mlajši. Vendar kakor sta onadva	A
veži nove prihajalce še malo zadržala. France	pak	se naglo obrne in pove starejšemu Hrvatu, katerega	A
katera bi ga bila precej izdala. Stari Ivan	pak	je vzel enemu izmed svojih sosedov kranjsko	A
znaš tudi pobrati na drobnem koncu, z debelim	pak	po buči mahniti?« »Znam, menim.	A
blazinami in rjuhami debelega domačega platna. Vse	pak	je čedno in snažno.Vendar hrani ta ubožna stanica	A
je Reza pomislila v enem trenutku, v drugem	pak	je skočila iz postelje, šla bliže okenca, vendar	A
obvaruj vsega hudega,« rekel je Štivrnik, potem	pak	se je obrnil k hčeri in, videvši jo na pol razpravljeno	A
Starec resnobno premišljuje trenutek, potlej	pak	urno natakne velike čevlje namesto coklastih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani