pak (301-400)

gospode, naj sedejo. Sodnik in baron sedeta, Leon	pak	se poslovi.Nihče ga ni zadrževal, ker položaj	A
Peharčkova hiša je stala tik velike ceste. Za hišo	pak	je držala mala cesta, ali bolje kolovozna pot	A
ravno to pot in lahko ž njimi hodiš.« Lovretu	pak	je pošepnila natihoma: »Nič se ga ne bojte;	A
pod koleni jako blatne in razcefrane, na glavi	pak	mu je čepel rjav klobuk s širokimi krajevci	A
mestu, večji del svoje omikanosti in vednosti	pak	si je pridobila z lastno pridnostjo. Razen domačega	A
prvi pogled uganil iz tega obraza; nasproti	pak	bi bil moral tisti, ki trdi, da se človeku z	A
čakat, dve uri sem na prelazu sedel, nazadnje	pak	mi je bilo dolgčas ponoči samemu prežati, zebsti	A
pričkanja, odprla je bila knjigo in jela brati, mati	pak	je imela z nekim šivanjem opravek. »To niso	A
pletla še nekaj časa o raznih rečéh. Po večerji	pak,	katero je bila nova njegova gospodinja hitro	A
postavili. Proti vzhodu čez vrt in čez travnik	pak	je Kvas videl posamno večje domovje; vendar	A
na še tako važne. Precej pri tem razgovoru	pak	je čutil, da ima gospodična nekaj v sebi, kar	A
oglasi se Krjavelj in izpije glaž. Drugi možje so	pak	molčali na Spakovo vprašanje, in sicer iz raznih	A
potegne, drugega ne bo več blizu. Izmed pivcev	pak	je bil eden Mihu v rodu po krvi, drugi pa po	A
me ne bodo podili!« pravi Miha. Deseti brat	pak	je stopil izza peči in z močjó, kakršne v njegovih	A
Usedel seje na stol in glavo podprl. Precej	pak	se je zopet pokonci sklonil in dejal nekaj prijazneje	A
prvem letu. Starejši moj učenec, stric prvega,	pak	je postal moj učitelj.Predvčerajšnjim me je	A
od otročjih let že samo po sebi ume. Marijan	pak	se je obnašal proti namišljeni svoji nevesti	A
brat? . / . / stran 120 . / Desetim bratom	pak	je Bog toliko več vídnosti in védnosti dal,	A
se takemu povelju ni mogel ustavljati. Komaj	pak	je dvakrat prestopil, pokliče ga oče nazaj in	A
in Lovre z zdravnikovo hčerjo. Za vso družbo	pak	je repil dolgi učitelj Zmuzne, kateri je sam	A
ne greva zopet nazaj?« Glas tega vprašanja	pak	je bil ves drugačen kakor v njeni prejšnji govorici	A
ne bi bila živi duši razkrila. Ob pravem času	pak	jo je ozdravilo spoznanje, da je zaželena reč	A
bilo treba sniti se ž njim; na drugi strani	pak	si je zopet mislil, da nikakor ne bi bilo moško	A
preraslo z leščevjem in trnjem, proti vzhodu	pak	je bila tjakaj do meje peščena zemlja, po kateri	A
zavedel, moral se je glasno zasmejati. Obenem	pak	je čutil, da se je nekdo s palico njegove noge	A
jokal bi se, če samo mene vidiš jokati, nikar	pak,	ko je naš lepi, mladi, dobri gospodič ubit.	A
Dolef in Krivec, prek polja. Botra Krivčevka	pak	je jokala in tulila okoli Poleska, da je bilo	A
mislih imate,« odgovori Lovre in se zasmeje. To	pak	Krjavlju ni bilo pogodu in dejal je: »Slišite	A
glejte, komolec mi jo je preril; Brzetov Tonek	pak	ima eno naprodaj.Kaj, ko bi se kaj denarja dobilo	A
ali . / . / stran 174 . / s pazderjem, po vrhu	pak	je imel naloženo kamenje in stara kolesna platišča	A
smolo in druge ropotije. Tam v poslednjem kotu	pak	je na slami ležal Martinek Spak. SEDEMNAJSTO	A
hišni gospodar Krjavelj vendar iz hiše, poprej	pak	je pol skrivaj namežikal Kvasu in dejal: »Kaj	A
Martinek, do danes te nisem poznal natanko. Iz tega	pak,	kar si zdaj govoril, posnamem, da si drugačno	A
Dolgo ni mogel živeti. Čez pet let	pak	je bila deklica zadosti stara, da se je lahko	A
Tačas moja mati ni slutila nič hudega. Pozneje	pak	je v svojih burnih dnevih govorila, da je Kaves	A
Vse je bil namreč podedoval po neki teti. Ta	pak	je imela sina, za katerega se ob smrti materini	A
imela nič razen zapuščine svojega očeta, katera	pak	ni bila veliko večja ko dota vsake boljše kmečke	A
kraja je stanovala moja mati v mestu. Kmalu	pak	je sprevidela, da v mestu njeno malo premoženje	A
let vzdržal. Za pozneje, ko bi bil starejši,	pak	je imela mati namen, poprositi svojega sorodnika	A
od nje vsega, kar je mogoče, prihodnje leto	pak	bom šel za stalno in za gotovo nazaj v mesto	A
one reči čutila zbuja, katera težko kroti. Tu	pak	je naenkrat obmolknil, nekaj časa ni trenil	A
DEVETNAJSTO POGLAVJE Vi bi bolje briti kakor	pak	soditi znali, mali briči, hudiči! A. Kančnik	A
ugibali so tako in tako, kam bi bil šel. Kmalu	pak	so moški zašli na drugo govorico o včerajšnjem	A
jaz namenjen preiskavo koj začeti. Gospodo	pak	bom prosil, da mi bodo pomagali.« Po tem naznanilu	A
je res tako hudo, kakor dekla pravi. Vsekakor	pak	je sklenil molčati in svojega ravno najdenega	A
Birič se je usedel spredaj h kočijažu. Večkrat	pak	se je uzrl nazaj, kakor da bi se hotel prepričati	A
tudi verjamem, boste kmalu zopet prosti. Meni	pak	ne smete zameriti, jaz imam ostre dolžnosti	A
imeli, da je pismo dobro narejen falzifikat. To	pak	bi nas bilo povzdignilo v očeh tistih učenih	A
steze in meje, koračil je vse prek. Pred kočo	pak	je zopet postal, kakor da bi pomišljal, ali	A
Kvasov učenec sta bila odšla spat. Oče in mati	pak	sta ukrepala to in ono.Mati je zagovarjala hčer	A
videl, da je čudno pomalan papir notri. Kaj	pak	je bilo tisto, če niso bili bankovci?In ko je	A
povedati, kakor kar je videla tisto noč. Dejala	pak	je vedno, da morajo na Slemenicah več vedeti	A
tiho sedela. Marijan je gledal v tla, deklica	pak	v svoje delo. »Manica,« spregovori Marijan zopet	A
času nič; živel sem zaradi tebe. Od tega hipa	pak,	ko to pišem, nočem ravno zaradi tebe več.Nočem	A
življenje za seboj, kakor sem ga imel jaz. Tega	pak	ne želim nikomur, tebi najmanj.Ko bi me hotel	A
sem gotovo njegovi materi storil. Želja tega	pak	je, da nekoliko njegove dediščine pustim človeku	A
veselje kaliti, kadar se je bode domislil.. Zopet	pak	je morda bolje za človeka, če si zna to in ono	A
koliko veljave ima denar na tem svetu. Všečna	pak	mu je bila misel, da bi mu bogati Marijan utegnil	A
ničesar kupiti, ničesar oddati. Čez tri leta	pak,	ko očeta ne bo nazaj, lahko ga razglasite za	A
Ta razgled je bil res lep, našemu popotnemu	pak	je menda še posebno ugajal, zakaj vidno je bil	A
živinče oblajal in vračal. Na poslednji njivi	pak	je mrgolelo delavcev, ki so turščico rezali	A
debela vrv okoli vratu prevezana. V levici	pak	je držal polenu podobno palico in, ker se mu	A
Vencljevo hčerjo, in veliko drugih ljudi, Krjavelj	pak	se je bil povabil za prežarja sam. In dobro	A
stari ljudje, so ga hvalili, da je moder, eni	pak	so odkimovali, rekoč: »Jaz ne zaupam veliko	A
ako se obrnejo k dobremu; največji hudodejci	pak,	ako se hudobi nagnó.« Jurec je imel tudi osemnajst	A
Zatem se je Jurec jezno držal ene dni. Znotraj	pak	ga je grizlo: »Kaj, ko bi se ji kaj mlelo v	A
rezal, nikogar nič vprašal, nič odgovarjal; čelo	pak	se mu je vedno grbančilo in obrvi so mu lezle	A
Meni se Anka smili.« Hlapci	pak	so se pomuzovali Domnu, kakor bi mu hoteli reči	A
delo boš imel še kdaj pri moji hiši; tega	pak	ne morem dovoliti, vse drugo ‒«	A
so spali hlapci. Drugi so še svetili, Domna	pak	ni bilo med njimi.Rekó gospodarju, da ga niso	A
je vedela, da gospod Sova rad spravlja, nerad	pak	daje iz rok.Že ta krta-staneta-1708	A
in gosteje stopati proti vasi. Gospoda Sova	pak	so še dolgo čutili tisto noč, kako je, trdo	A
obesil, ker mu Jurec ni hotel dati Anke; eni	pak	so zopet trdili, da je najbrž v vodo skočil	A
stari, modri so znali tako logiko. Znano je	pak,	da ženske ‒ zlasti starikave ‒ niso zmerom modre	A
ob skladanici naloženih drvá ter čaka. Berač	pak	potrka na duri, pride mu nekdo odpirat in kmalu	A
toliko in toliko mladih mož v vojake. Župan	pak	je imel v svoji soseski zopet svoje podložne	A
velikanski peči, da pojó le žalostne pesmi; stari oče	pak,	ki imajo radi na gorkem kraju svoj sedež, povedajo	A
struni svojih citer. V zadnjem, temnem kotu	pak	je ležala stara Domnova mati Meta na visokem	A
spravljal, privoščili so mu iz srca, da je ušel. Oni	pak,	ki so bili sami med lovci, bali so se malo,	A
POGLAVJE »Zdaj pa, kadar hočete, gospod inženir,	pak	naprežem.« Tako je rekel v dvorišču mestne gostilnic	A
upal ni na levo ni na desno pogledati. Kmalu	pak	sta bila iz mesta; kajti kmet je brez pardona	A
Korle! In ko je kaplan vse izpraševal,	pak	je še njega vprašal, ko je na vrsti bil.‚Korle	A
hoče ali drugo stanovanje, čedno in snažno, ali	pak	odide.»Kaj vraga!	A
voz morajo priskrbeti za ves dan. Kmetje so	pak	prvič skopi, a drugič imajo le voli za vozno	A
njegov je moral tu vsak pomislek odbijati, sicer	pak	tudi ni nameraval kake posebne gostoljubivosti	A
vaščanov, nego posredno tudi grada Pražanka. Obenem	pak	še dostavlja, da bi bil gotovo tih in ne nadležen	A
stanovanja ni mogoče dobiti. Župan volčjaški	pak	je bil medtem zvedel, da je grajska gospa pri	A
gospod sodec Pevec, me ženske same nič. Dalje	pak	‒ vidim, da vam moram vse povedati (tu odide	A
pri sušilnici naj hodi noter in ven. Kakov	pak	je? Ali star?	A
Ta?« Precej	pak	skloni malo nakrivljeni hrbet pokonci in vpraša	A
videvša ga prej, dovolila, da sme ostati. Kmalu	pak	se mu misli povrnó zopet do njegove neprilične	A
udarila le nekolika zaduhlost zaprtega zraka. »Tu	pak	se bode dalo prav idilično stanovati,« misli	A
najpoštenejši in najkoristnejši tovariš. Dela	pak	mu ni manjkalo, ker razen tega, zaradi česar	A
uboj misliti. O prostem zapodenju pri Sultanu	pak	ni bilo sodbe. Položaj bi se bil škodoželjnemu	A
stezi, kakor da bi resigniral na svoj zavoj,	pak	se skrije za bližnji grm. To je na videz pomagalo	A
vlekel od nje proč. »Čakajte, gospod,« pravi	pak	ona mirno in z dobrohotnim glasom.»Jaz se imam	A
vinskih butelj vabljivo med svet. Poleg tete	pak	je bil znanec od včeraj, veliki pes, in radovedno	A
ljubezni, kdo je bil kriv nego prvič slučaj, drugič	pak	ta teta s svojim ponevednim in nehotenim posredovanjem	A
po naših cestah ne budi dobre volje. Dalje	pak,	kadar je človek nad šestdeset let star, ima	A
kakor čujem, da so še živi. Počakajte tukaj ali	pak	v mojo hišo nazaj idite tačas; kamor vam je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani