To je bil vsem Tirtljevim prijateljem dokaz ad hominem, smeha je bilo veliko, vsak je povedal kaj dovtipnega in ostroumnega, kar je Božidarja smešilo, in vesela druščina je bila v kavarni.
III Božidar pak, željno pričakovaje reči, ki pridejo, ali bolje osebe, ki ima iz gostilnice priti, večkrat prehodi kratke ulice od prvega do skrajnega konca, pri vseh prodajalnicah na obeh straneh ogleda, kaj je kupčevalcem na ogled postavljeno, prešteje precej štirioglatih kamnov po tlaku, zmerom pa gleda tja na ona velika vrata. In kadar kdo pride iz gostilnice, vzdigne Božidar naglo glavo, nevoljen pa jo zopet pobesi, zakaj tiste lepe kmečke deklice ni in le ni, da, še moža ne, ki je prej ž njo hodil.