Čoh je divje vihtel okoli roke ovit usnjen vojaški opasač in vsakič, ko se je usnje s tleskom komu prilepilo na lice in se je koža s pokom razcvetela in rdeče obarvala, je kriknil od užitka; nate, kurbe četniške, žrite malo slovenskega usnja! V žaru pretepa je opazil, da je Safeta, ki mu je varoval hrbet, nekdo z nožem sunil v bedro in še preden je mogel zamahniti s pasom po njem, je njegov prijatelj že izvlekel nož in mu vrnil z dvema vbodoma. Čoha je zmrazilo.