Šli so, in tako vesel je bil starec in Miha take volje, da jima Juri ni mogel razodeti svojega namena. Ko pa je stal v temnem gozdu sredi zelenja in poslušal ptičje petje, je zavriskal tudi on iz prostih prsi, in trdni njegov sklep se je stopil kakor sneg na gorkem soncu. Hitro se je navadil Juri novega dela, in kmalu je bilo cepcev nasekanih velika butara; nabrali so potem še gob in malin, zase in za prodaj; zakaj v Dolini se je vse prodalo pri župniku, pri zdravniku, pri štacunarju, in dobil se je denar, ki se vedno potrebuje.