Trušč rohnečih motorjev oddaljujočih se vozil se še ni polegel, ko je v vojašnici završalo kot v panju - ukazi so se vrstili kar vsevprek, nihče ni več miroval. Matjaž, njegov prijatelj, tudi Slovenec, je dobil ukaz, da naj pripravi svoj tovornjak za odhod; lahko sta si le nekako prestrašeno stisnila roki, se ohrabrila z ‘Drži se!’ in se ločila. Marko mu je pomahal, ko je kot zadnji v drugi skupini petih tankov T‐55 in treh BVP‐jev peljal mimo njega, vendar ga prijatelj ni videl - bolščal je naravnost skozi vetrobransko steklo in krčevito stiskal krmilo.