nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
V oknu je gorela luč, v mizo je bil zasajen nož.
V mizo je zasajen nož, romarski vojvoda Mihael ga je zasadil tja med kozarce z žganjem, da je še zmeraj njegov ročaj nevarno vztrepetaval v svetlobi oljenke, da je njegova senca šinila med lužicami in se zarezala v splašene duše pijanih kmetov. Senca noža je trepetala na steni, pod počrneli strop, ki jih je varoval sredi votlinenoči, sredi pobočja v vsemirski votlini teme, skozi katero so se spreletavali demoni in sedali na strehe vasi, se dvigovali skozi gosto kopreno dežja k zvoniku pri Svetem Roku in se od tam v strmem letu, splašeni od bronastih udarcev zvona, od posvečenega drhtenja zraka in dežja v strmem letu mokri spuščali nazaj dol, v gozd, v svinjake, na strehe vasi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani