nova beseda iz Slovenije
brez sleherne misli zaspal. Čutil je, da ga | nekdo | opazuje, in ko je odprl oči, je v motni jutranji | A |
Sredi noči je zaslišal zunaj premikanje. | Nekdo | se je pretikal okrog zidov.Potem je čisto blizu | A |
glas vztrajno in s pridušenim glasom zatrjeval, | nekdo | se je spustil skozi streho noter.Nekdo je v | A |
zatrjeval, nekdo se je spustil skozi streho noter. | Nekdo | je v uročeni hiši. V hipu je bil na nogah | A |
zahreščala deska. Potem je odletela še druga in | nekdo | je pomolel glavo noter.Sukal jo je v odprtini | A |
oknih nekaterih hiš in to je bil prvi znak, da | nekdo | jemlje stvar v roke.Po ulicah so se začeli valiti | A |
stran 345 . / Pri vratih se je premaknilo, | nekdo | je zatulil v notranjost, tu je, tu je in res | A |
Videl je roke, ki so segale gor. | Nekdo | ga je pograbil.Razmazali ga bojo po tleh. | A |
poseben prostor in postavili stražo predenj. | Nekdo | je še vladal, nekdo je zapovedoval vojakom, | A |
postavili stražo predenj. Nekdo je še vladal, | nekdo | je zapovedoval vojakom, nekdo je skušal narediti | A |
je še vladal, nekdo je zapovedoval vojakom, | nekdo | je skušal narediti red, a množica ga ni mogla | A |
čez pokrajino spodaj, v hišah utripajo lučke, | nekdo | prižiga ogenj pod oglarsko kopo.Buhne, plamen | A |
čez pokrajino spodaj, v hišah utripajo lučke, | nekdo | prižiga ogenj pod oglarsko kopo. Buhne, plamen | A |
posluša zvonjenje telefona, dokler ne utihne... | Nekdo | daleč spodaj na ulici pod ljubljansko stolpnico | A |
smeje, zunaj se začenja zgodovina. Razume, da | nekdo | z nepopisno slastjo opisuje petrolejko, vendar | A |
temna gruča ljudi, na nekaj se pripravljajo. | Nekdo | kliče njegovo ime.Nekdo vzklikne: Trst hoče | A |
Nekdo kliče njegovo ime. | Nekdo | vzklikne: Trst hoče prodati Italijanom!On in | A |
2000 . / . / stran 3 . / 1 | Nekdo | je v prostoru, Katarina razločno čuti njegovo | A |
šepet telesa, zadržani nemir približevanja. | Nekdo, | neznani človek je v prostoru, neslišno je prišel | A |
opazi, bolj zazna kot opazi, da je vstopil še | nekdo, | ali skozi okno ali skozi vrata ali skozi steno | A |
zdaj je že povsem nevažno, pri vratih stoji | nekdo | in ju poželjivega molka opazuje in od njega | A |
njega se širi neskončno privlačna molčeča groza, | nekdo | ju opazuje.Vendar zdaj ne more, noče, nič več | A |
brez moči je, ko se ji približuje, in ko ve, da | nekdo | drug vse to opazuje, nepremično, z bolečo radovednostjo | A |
opazuje, nepremično, z bolečo radovednostjo | nekdo | drug stoji tam in gleda slačenje, njeno golo | A |
napisom HISHNI SHEGEN, vsekakor je bil tudi to noč | nekdo | v njeni sobi, Katarina je razločno čutila njegovo | A |
vse nekam žene, na romanja in na vojske; a | nekdo | bo moral ostati tu, obdelovati njive, pastirovati | A |
ljudi, nekaj takega, kar je v njej, volja biti | nekdo | drug, še zmeraj ona, a hkrati neka druga Katarina | A |
streslo, ker je s kotičkom oči videla, da jo | nekdo | gleda, nikoli več na tej poti ne bo sama v svoji | A |
Katarina je stopila k nekemu ognju, kjer je | nekdo | glasno govoril, starec s sivimi lasmi in brado | A |
lahko njej zahvali; kos lestve, s katere je | nekdo | padel in ostal živ; slika vaškega pretepa, eden | A |
je stala Katarina Poljanec, videla je, da jo | nekdo | gleda, neki temni obraz z one strani ognja, | A |
ognja, začutila je ta pogled na sebi, končno | nekdo | ne pogleda skozme, kakor je gledal skozme pav | A |
Nasmehnil se je in pomislila je, da je ta vseeno | nekdo | drug, ni oni, ni tisti, ki prihaja ponoči, tisti | A |
čevlji so se ugreznili v cesto, čez pobočje je | nekdo | zaklical, tiste, ki so spali, je prebujal osamljeni | A |
gozd v novembru. Kmetje tega niso razumeli, | nekdo | je rekel, da to najbrž pomeni, da ga pogosto | A |
kosila je bilo slabe volje že toliko, da je | nekdo | moral nekaj ukreniti, župnik Janez je jezno | A |
popadla tiste, ki so čakali, zlasti kadar se je | nekdo | predolgo zadržal na tem prostoru.Skratka: Nec | A |
morajo neskončno dolgo stati v vrsti zato, ker se | nekdo | pred njimi tako dolgo očiščuje svojih grehov | A |
moli in kliče nebeško mater na pomoč, zadaj je | nekdo | sedel k drevesu in reče, da ne bo šel nikamor | A |
krajcarje in zeksarje, mnoge ženske so začele peti, | nekdo | je robantil, da bo videl tisti Kelmorajn, pa | A |
in vera velika, pride rešitev sama od sebe. | Nekdo | je rekel, da je gori na bregu stara steza, da | A |
tukajšnjih in manj skrivnostnih. In zdaj je bil tukaj | nekdo, | ki je bil nekaj takega kot sestre uršulinke | A |
je z njim, ti moj Bog, kaj je storila, tu je | nekdo, | ki je nekoč med redovniki živel, kakor so živele | A |
Luna, zvesta priča, tega ne odstrani. Zunaj je | nekdo | tolkel s kladivom, kovač je mehčal vroče železo | A |
razvneto govori Simon, kakor da je tam hodil | nekdo | drug, po tisti širni pokrajini, ki se imenuje | A |
zaslišal nekakšno premikanje, čisto blizu je | nekdo | dihal, odprl je oči, Katarinin obraz je bil | A |
čakal na odločitev za odpust, ko bi mu takrat | nekdo | rekel, da bo kmalu ležal z žensko pod milim | A |
renčanje klateškega psa čuvaja, potem cviljenje, | nekdo | ga je brcnil, potem domačo govorico, jezik, | A |
Sredi noči je slišal ropot, toko-toko-tok, | nekdo | je hodil po velikem prostoru v zgornjem nadstropju | A |
zabučijo orgle, iz zvonika ob njej udarijo zvonovi, | nekdo | se je dobro obesil na vrvi, po vsem prostranem | A |
hodila s Simonom, ki je odšel, in ob misli, da | nekdo | drug sedi tukaj in ne on, in da bi bilo vse | A |
zalil velikanski val, sledila bi poučna poanta, | nekdo | bi za to odgovarjal, nekoga bi počasi obesili | A |
izzivalen, čuden, kakor bi se iz nje smejal | nekdo | drug, ženska notranjost je pribežališče nevarnosti | A |
vse drugačnega kot Leonida Schwartz. Še | nekdo | to noč ni spal in ta bedečnež je zjutraj videl | A |
zaporednih pokov, potem kričanje. Zunaj je | nekdo | tekel po ulici.Simon je odprl oči, spet je bila | A |
strahu pred pogubljenjem. Sanjalo se mi je, da | nekdo | strelja, je pomislil, to je Santa Ana, sanjalo | A |
neskončno privlačno grozo opazi, da pri vratih | nekdo | stoji in mirno gleda slačenje in dotikanje, | A |
more zaustaviti, čeprav Katarina ve, da vse to | nekdo | opazuje, da je to hudičevo delo, Simon,reče | A |
stran 295 . / reče v sanjah ali v polbudnosti, | nekdo | stoji pri vratih, nikogar ni, reče Simon, nekdo | A |
nekdo stoji pri vratih, nikogar ni, reče Simon, | nekdo, | ki naj bi bil Simon, nekdo, ki je še zmeraj | A |
ni, reče Simon, nekdo, ki naj bi bil Simon, | nekdo, | ki je še zmeraj v njenih sanjah, zdaj je naenkrat | A |
širokih konjskih hrbtih. Ozirali so se okrog sebe, | nekdo | je nekaj klical in ukazoval proti vratom na | A |
poznala, in vendar česa takega ni pričakovala, | nekdo | je stal ob postelji, s hladnim rezilom ji je | A |
Zvežite ga, zvežite ga! | Nekdo | je tekel k vozovom in se vrnil z vrvjo.Naglo | A |
je rekel in stekel na samostansko dvorišče. | Nekdo | mu je držal bajonet na prsi, drugi so stali | A |
razgrajali v mestu in povzročili veliko škode. Vsaj | nekdo | bo plačal, čeprav ne z denarjem, ki ga Simon | A |
romarje na poti k svetinjam v Kölnu, pač pa | nekdo | drug, morda res pruski vohun, morda potujoči | A |
Tam so se odprla vrata, v grlu jo je stisnilo. | Nekdo | drug je prišel ven, nek oficir v srajci, zehal | A |
z naglimi koraki prišel iz temnega hodnika. | Nekdo | je vzkliknil ostro povelje, zarožljalo je orožje | A |
njo in zvezd, ki so sijale to pomlad, ko jo je | nekdo | pokril, nad njo je bil strop, zaprt prostor | A |
to počeli kmečki fantje v vaseh pod Turjakom, | nekdo | ga je zapičil v mizo in rekel: naj potegne, | A |
naredila se je, kakor da ni nič videla, a videl je | nekdo | drug, ranocelnik, poročal je Windischu, naslednji | A |
rečmi, ki delujejo vsaka zase in vse hkrati, in | nekdo | je zaslutil pravi odgovor, pravo vprašanje, | A |
Mors certa, hora incerta, je rekel pater. | Nekdo, | mislim, da je bil neki romar iz Marbruka na | A |
zmagovalno slavo v bitki pri Leuthenu, toda | nekdo | bo hip pred tem tudi ukazal ogenj, na tistem | A |
okrog nočnega gozdnega ognja pruski vojaki, | nekdo | bobna, kajti nekdo prihaja.Prihaja On, stotnik | A |
gozdnega ognja pruski vojaki, nekdo bobna, kajti | nekdo | prihaja.Prihaja On, stotnik Franc Henrik Windisch | A |
hišo ob jezeru, zaprla je vrata, za katerimi je | nekdo | pokašljeval, v polsnu nekaj zavpil, koga imaš | A |
ženska, kdo je tam? Potisnila je zapah, tam je | nekdo | ležal na postelji in hropel, nič ni, je rekla | A |
Toko-toko-tok. 43 Štiri krave, | nekdo | je rekel: štiri krave. Jezdec na črnem vrancu | A |
začel razbijati po njih, bila so zapahnjena, | nekdo | je pri tebi, je zavpil s hripavim, skušal je | A |
vsem telesu spoznanje, da ti nisi več ti, ampak | nekdo | drug, ki z visokim gospodom stotnikom Francem | A |
zastokal, hotel se je prebuditi, čutil je, da je | nekdo | v prostoru, da bi moral nekaj reči, se raskavo | A |
glavah zelja in kosih kolerabe, tudi njo je | nekdo | spodbujal, naj le seže po hrani. Zdelo se ji | A |
utihnilo, najprej so zgroženo gledali, potem je | nekdo | vstal, ni videla kdo, neki moški, in jezno vrgel | A |
bolj razumljiv je bil prizor, na drevesu je | nekdo | visel, berači so se kakor hijene motali okrog | A |
žepe, ki so bili že zdavnaj prazni, zato je | nekdo | vlekel hlače z njega, drugi mu jih je hotel | A |
potegnili nanjo. Na obešenjaško ogrlico mu je | nekdo | pripel listek, na njem je z nerodnimi črkami | A |
žganja je popil, roka je močna, in ta je kriv, | nekdo | mora biti, nečesa že, veselo se reži, ko bičani | A |
Naenkrat ta večer se je vse spremenilo. | Nekdo | je rekel, kraljica, saj je kraljica, in njihov | A |
da bo čisto tiho in čisto sama šla tja, kjer | nekdo | stoji ob poti v svojem črnem plašču.Ko je vstala | A |
misel. Še za praznik te šlatajo, je potem rekel | nekdo, | ki ga je vratar ustavil, in spet so se režali | A |
za njihovimi hrbti prav po mačje zmuznil ven. | Nekdo, | mislim, da je bil Gruden, me je opazil in nekaj | A |
pred očmi plešejo upognjene črte. Spodaj pa se | nekdo | ustavi in gleda gor, da od zgoraj vidiš samo | A |
spijemo skupaj. Tam sem hodil in je ves čas | nekdo | klical Krištof, Krištof, in sem potem videl | A |
praznik zares. Mislil sem, da moram nekam, da me | nekdo | čaka ali nekaj podobnega, pa mi je zaspanost | A |
Podobe krajše. | Nekdo | se skloni k mizi in s piskajočim glasom šepeta | A |
strašnimi robovi. Nekakšni klici in sklanjanje in | nekdo | se prijema za glavo in stoka.Na tla pade vijak | A |
sluzasto tolščo. Ali slutiš prostor, kjer se | nekdo | opre na komolce in sliši tvoje tope udarce? | A |
glava Janeza Krstnika, ki jo je držal Herod ali | nekdo | drug v rokah, je imela obraz njegovega gospoda | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |