nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Toda ne pade, Windisch se ima preveč rad, da bi kar tako padel, mehko pristane ob ognju, čez plamene, ki obliznejo njegove škornje. Tam sedijo okrog nočnega gozdnega ognja pruski vojaki, nekdo bobna, kajti nekdo prihaja. Prihaja On, stotnik Franc Henrik Windisch se zravna, izboči prsi, potegne trebuh noter, kajti pred njim stoji Prajs iz one pesmi, a ne katerikoli, Veliki, Največji med Prajsi, Friderik Veliki s kljukastim nosom in mogočno belo lasuljo na glavi, v modrem suknjiču, obrobljenem s sijočim škrlatom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani