naš (401-500)

sklanjala čezenj: ti si naš, je rekla, vemo, da si	naš,	pojdi z menoj, boš videl, kje je prava resnica	A
Kdor je z nami tako noč, je rekel neznani, je	naš	brat.Mi ga rešimo, vselej ga rešimo, četudi	A
Okoliščine namreč jasno kažejo na domnevo, da	naš	čudni patron ni tukaj, da bi pripovedoval o	A
-	Naš	je. Johan Ot je zataknil bodalo za pas in	A
hlapec Johan obiskat. Povsod je spraševal, ali je	naš	France tle? Gostje so se zarežali.	A
kako pa to? Reče Johan žalostno: Ko pa je	naš	pram crknil. Franc vpraša: Kakšen pram?	A
Johan reče: Kaj se ga ne spomniš več?	Naš	lepi pram. Franc: Konj?	A
Rekel je, da se Franca ni še nikoli spečala. In	naš	oče se je na smrt stepel s sosedom. Materi pa	A
Katarini? se ne zdi skrivnosten, tujec, čeprav	naš,	Katarina je pila vino z njim, zakaj se je tako	A
bil njegov predstojnik Veliki Prilizovalec,	naš	provincial je bil majhen vladar s sivimi lasmi	A
delati, radi so gledali zvezde, posebej skozi	naš	zvezdogled. Morda se spominjajo patrov Simona	A
oče Janez, čeprav, je hotel dodati, čeprav se	naš	boj ne bije proti krvi in mesu, ampak proti	A
A nikoli jim ne bo uspelo.	Naš	Gospod Bog noče, da bi bilo tako.Simon je pomislil	A
deželo nam je dal sam Bog in v tej deželi je	naš	superior oče Roque Gonzales, kakor mnogi drugi	A
norčevati iz nas, a nikoli jim ne bo uspelo.	Naš	Gospod Bog noče, da bi bilo tako.Če pater komisar	A
življenju je bil tudi vojščak, oficir je bil,	naš	oče, oče Družbe, Ignacij, don Inigo Lopez de	A
doma, daleč od cilja, a jasno namenjeni tja,	naš	voz je bil nebeška kočija, ceste pod seboj nismo	A
»Iz Gradca je prišel med nas Simon Lovrenc,	naš	močno preizkušani brat.Pred trinajstimi leti	A
Provincial je zmajal s sivo glavo, tu ni ne tvoj ne	naš	dom, je rekel,naš dom je nebeško kraljestvo	A
ne naš dom, je rekel, . / . / stran 464 . /	naš	dom je nebeško kraljestvo.Da, je rekel Simon	A
zadovoljnimi in ponosnimi glavami, vsi bi rekli, to je	naš	Ivan. Dogodek, ki ga bo spremljal do poslednje	A
razpršene luči padajoče telo, ki boleče pritegne	naš	pogled. Glava navzdol in pod njo v obrambi prekrižan	A
botaniko, etnografijo. Copati povejo, da je	naš	pristop nekonvencionalen. In športen.	A
pred nerešljive uganke. Ona vidi tja, kamor	naš	pogled ne seže.Mi vidimo komaj čez reko, pa	A
je rekel Jaroslav, kažejo veliko zanimanja za	naš	primer.Za naš primer? sem pomislil.	A
Jaroslav, kažejo veliko zanimanja za naš primer. Za	naš	primer? sem pomislil.Tudi zate, je rekel, tudi	A
- A,	naš	genij, je veselo vzkliknila.Seveda on misli	A
mladi tovariševali in se urili v znamenju gesla	Naš	narod mora živeti, tudi če moramo mi za to umreti	A
pribita ob tla. Napovedovalec je prišel še v	naš	prostor in zaklical: V zabavnem prizoru se vam	A
pritisnjene k umazanemu lesenemu podu: Oče	naš,	kateri si v nebesih.Trušč je bil daleč, glasbena	A
dragi moj, znak, da prihajajo z onega brega,	naš	znak, ne teror, ne, nobenega terorja ne bo,	A
Sporočila je o Nemčiji, kjer so spet streljali na	naš	konzulat, kjer je svet čisto nor in kjer so	A
verodostojen poročevalec, vsaj toliko, kolikor je bil	naš	junak pričevalec.Le pri njegovih pogostih primerjava	A
vedel, kaj je imel, razen pogostega zvenenja,	naš	junak v glavi. Takrat še nisem vedel, da	A
preskakovala vstajajoča smrdeča trupla. Pri vhodu v	naš	blok so za kupom lesa in madracev nervozno postopali	A
Ne, tega so oni pihnili. Ta je	naš.	Pripeljal je reševalni avto.	A
ni od nikoder, vsak hip nas lahko napadejo,	naš	voditelj, ki si je kar naenkrat pridobil tolikšno	A
temu da mu Alojz ni bil naklonjen. To je bil	naš	ultimat, ni bil videti velik, kakor so bile	A
biti. . / . / stran 155 . / To velja tudi za	naš	napad. Poklical sem Bana: bil si med začetniki	A
ostriženega inšpektorja in za vse one, kamor	naš	pogled in domišljija nista segla, za javnost	A
dogaja, nisem mogel ničesar več predvideti.	Naš	zadnji poraz se je spremenil v zmago, zmaga	A
mu je gledala krvava užaljenost. Alojz Mrak,	naš	Menahem je bil v frizernici, precej krvav in	A
svetovne javnosti kompromitiral in speljal vodo na	naš	mlin, so pa seveda sposobni spustiti hudiča	A
Goriškim brdom, kjer je hrib Sabotin z napisom	Naš	Tito, narejen iz desetmetrskih kamnitih črk	A
če pa mi pod nerodnim kotom zadenemo tank, se	naš	metek odbije proti njim - sem probal svetlečega	A
poletne srajce ali oprtnike. »Ogledal si je	naš	položaj! Po obračalnem manevru se bo vrnil in	A
pokonci: »Vstanite, bežite, ogledal si je	naš	položaj!Vrnil se bo!	A
zgoraj vidijo, kateri je njihov in kateri je	naš?	!Stal je kot okamenel in ni mogel premakniti	A
»Ne, če ti pravim, letalski napadi. Čez	naš	blok so leteli, ves dan se že streljajo...«Marijan	A
kot spolzka jegulja: ne moremo kar tako, on je	naš	poveljnik, ki je trenutno na bolniški...Spet so	A
Ga bodo pihnili njegovi? Vpil je, da je	naš,	dvignil pa se je šele, ko mu je nervozen stražar	A
umrl! Tako je bilo tudi dogovorjeno, ko se je	naš	France ženil, doli pri vas! Stara sta si toliko	A
jemali v vojake, in ti bi zdaj gospodaril doma;	naš	France bi pa nama z Mihom kuhal tu gori.« »Da	A
»Ali si znorel?	Naš	Miha pa deset goldinarjev!Kako moreš kaj takega	A
nam da dosti sadja in poleti prijetno senco.	Naš	studenec je boljši, ker nima tako mehke vode	A
mladenič tam pomišljal, ampak v vodo se je zagnal,	naš	Jožek pa za njim.Na oni strani je bilo nekaj	A
V sredo vasi res ne pride nobena zver.	Naš	oče so pa bili snoči doli pri mlinarju, in tajim	A
so ga posadili zopet za mizo. »Ti moraš biti	naš	fant, Štefan,« mu potrka eden po rami.»Ti imaš	A
dejal Kržan, ki mu ni ugajala hčerina hvala. »In	naš	Miha je ravno takšen norec.« »Peti znata pa	A
»Ali hodite za to na božjo pot?	Naš	znanec Miha seveda; ampak vi, Klančar, bi morali	A
kmalu pride mimo mene ‒ kaj praviš kdo? Sam	naš	župnik.Ti ne veš, kako lepo me je pogledal.	A
in sline požrl. . / . / stran 195 . / »Ampak	naš	oče so cerkovnik in znajo čevlje delati,« se	A
prepovedal h Križmanu hoditi. »H Križmanu	naš	Janez ne bo hodil,« je dejala mati, »da bi tam	A
Ti ne veš, Gašper, kako polomljen je prišel	naš	Pepe domov, ko se je bil s teboj spoprijel.	A
ki se je še na stopnicah obračal in klanjal. »	Naš	mož, pošten mož,« si je župnik mel roke. Zvečer	A
O, radi bi ga imeli, radi!« »Toda Urban je	naš	in ostane naš,« je pritrdil Rjavkar. »Kako to	A
imeli, radi!« »Toda Urban je naš in ostane	naš,	« je pritrdil Rjavkar. »Kako to misliš, Rjavkar	A
»Kako to misliš, Rjavkar?	Naš!	« je ustavil soseda Škorec. »Vaš vendar tudi	A
»Vaš vendar tudi ni bil.	Naš	se pravi Škorčev.« »No seveda; iz Hrastja je	A
mrtev, tebi pa ne, ki še živiš. Stric je bil pa	naš,	in noben živ človek ga nam ne more vzeti, in	A
ker nimate tako finega umetniškega čuta kakor	naš	gospod davkar.« »Najkrasnejša pesem,« je dejal	A
prinesel umor? Ali je to namen zakona, tak	naš	družabni red?Če zakon ne ščiti poštenjaka, če	A
tako da sem izviru že precej blizu. ‒ Kaj pa	naš	tarok?Včeraj sem vas jaz nasekal, danes mi lahko	A
gospa,« je pritekla za njo hišna, »hotel ni več	naš,	je prodan.« »Kdo ga je kupil?« je vprašala zamolklo	A
Zdaj pa poslušajmo!	Naš	gospod, princeps ac dominus, grof Urh, Bog ga	A
imenu več nego trideset: zadovoljen bom jaz, in	naš	gospod, če ga kaj poznam, še bolj.« »Toda kakšne	A
mnogo občevali z možem. Njegovo ime izpeljuje	naš	zgodovinar iz latinske besede »petax«, češ ker	A
maziljeni vladar svetega rimskega cesarstva.« »	Naš	cesar po božji milosti se imenuje grof Urh,	A
dandanes kdo verjel, o tem je bil trdno prepričan	naš	znanec, krojač Mavroh, ki je sedel pri mizi	A
Zdaj pa prirožlja s svojim mogočnim mečem	naš	junaški Boštjan, vrže z velikim ropotom železno	A
»Upal!« se zasmeje oni porogljivo. »	Naš	grof ne vpraša nič, upal ali ne upal.Če treba	A
goldinarjev ali pa kot vazal njegov trdni grad.	Naš	gospod se ne ozira nič na rodovino, ampak le	A
je vse svetilo in se bliskalo, nam popisuje	naš	kronist jako natanko, a njegova radodarnost	A
zavarovani grajski sobici je stal skesan in potrt	naš	Boštjan.Ves se je zganil, ko so zarožljali ključi	A
»In med poslanci,« je nadaljeval Cahej, »je	naš	magister Petacij.Njegovo stanovanje je prazno	A
Ponosen in zadovoljen sam s sabo, se je vračal	naš	prijatelj na svoje stanovanje. Neizogibno vprašanje	A
kupo v globoki žep dolge halje. »Milostljivi	naš	grof,« je nadaljeval Lenart, »vam je pač neizmerno	A
katerega je ob nesrečni uri vzdignil iz prahu	naš	slavni prednik cesar Albreht, mojih poslancev	A
dvajset tisoč naj bi jaz plačal in kako plačal!	Naš	Abraham mi jih nabere pol ceneje. O, da bi ne	A
Oh, oh,« se je smejal cesar v obči radosti, »	naš	nekdanji svetovalec Urh nam hoče vzeti mesta	A
Pred njim je stopal še mnogo bolj napihnjen	naš	Boštjan.Zaničljivo je ogledoval cesarske vojake	A
Jaz se bom zagnal mednje kakor hudič, ki ga je	naš	Zveličar zapodil med prašiče.« »Nikar, Aleš	A
pravem času tudi umakniti. V koliko bitkah je	naš	grof odjenjal; in Vitovec, ki mu nihče ne more	A
način se to ne sme zgoditi. Urno je zlezel	naš	doktor v praznično opravo svojega dostojanstva	A
tudi mene, kadar vas bo osrečeval milostljivi	naš	gospod, véliki grof.« »Sram vas bodi, gospa	A
cesarjevega zmagovalca je vnel vsa srca in vsa usta.	Naš	milostljivi gospod, véliki grof, se je glasilo	A
trdi koraki so odmevali po koridoru. Vstopil je	naš	hrust Boštjan. »Kaj prinašaš z Dunaja?« ga je	A
202 . / In grad je padel in z mečem v roki	naš	gospod.In njegova gospa, mlada kakor rosa na	A
svojega brata; in prišel je tudi nevaren zarotnik,	naš	Cahej.Ta je bil obljubil Viljemu pridobiti dijaška	A
vode, celo mestni vodnjak se je posušil, ali	naš	je imel zmeraj dovolj moče.Cerkev tudi nimamo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani