naš (901-1.000)

Gre za ugled. Za ugled podjetja in za	naš	ugled nasploh!’ Njim je lahko govoriti	A
ne pozabi! Beli dvor mora nekoč spet postati	naš	...« Krčevito je stisnil dečka k sebi	A
Gradišču se je grofič naučil izvrstno govoriti	naš	slovenski jezik in še kot mladenič se je raje	A
kaj naj storim ... Samo da bo Beli dvor spet	naš	...!« Učitelju ni bilo po volji, da je	A
skoro tri dni hoda, in dobimo jo le, kadar mora	naš	kuhar po živež. (Nanj boste tudi pismo naslovili	A
trgovcu to svojevrstno prireditev. »Fantje,	naš	ljubi tovariš Lovrek nas zapušča, ker so ga	A
sapo in mu poganjala potne srage na čelo. »	Naš	oče kar ne trpijo tujih ljudi. Bojše bo, da	A
od smeha je dodal: »Pridne ljudi obrajtajo	naš	oče, tisto pač ...« »Dela sem vajen,«	A
potrebovati. »Za pastirja boš že dober, so uganili	naš	oče,« je razlagal prijazni sorodnik, »in Tina	A
je nenadoma zakrohotal na ves glas, »ko bi me	naš	stari videl, to bi skakal ...Na, pij, sosed!«	A
zajeten nahrbtnik, ki ga je bil pricijazil Janez.	Naš	hribovec je kar zazijal, ko je zažarelo pred	A
Pustite ga pri miru!	Naš	Lovrek je tako priden ...« Hojana njene	A
domačiji: »In vendar nisi njihov, kljub vsemu si	naš,	kljub vsemu si moj, ti ljubi Beli dvor!«	A
in prijetnejšega doma. V njem praznuje danes	naš	Lovrek svoj osemnajsti god, z njim pa tudi mi	A
pravcata ekonomska simfonija. Kje pa je ostal	naš	godovnjak in slavljenec?« »Ves čas govorim	A
marljivosti. Če bi odločala samo ta, bi moral biti	naš	slovenski kmet že zdavnaj bogataš, ko vemo,	A
novega kova, med katerimi bo prav gotovo tudi	naš	Lovrek.Vidite, kljub svoji mladosti naš godovnjak	A
tudi naš Lovrek. Vidite, kljub svoji mladosti	naš	godovnjak venomer tuhta in išče poti in sredstva	A
zgrnejo narodnjaki, kakor njega dni, ko je bil	naš	narod »na svoji zemlji svoj gospod.«	A
Uspeh našega rojaka v tujini. -	Naš	rojak, g. Lovro Gradnik iz Zalesja, je nedavno	A
Lovreka je vse hvalilo. »Ej, to je	naš	fant!Prava kmečka kri, zato pa ima srce za ubogega	A
gospodarja Belega dvora, je bil do svoje smrti	naš	dninar in tudi njegov sin je precej dolgo jedel	A
človek?« je radovedno vprašala lekarnarka. »Eh,	naš	učitelj na nemški šoli, prevzeten fante. Ne	A
sklicujete, manjka izobrazba srca. Vaše gospostvo	naš	narod sovraži in prezira, vas pa označuje s	A
Pripravimo se in povežimo cule!« »O srečni	naš	presvetli cesar!« se je smejal Francelj. »Sami	A
lepo ti bova stregli s Polonico! Ko bi tudi	naš	Janez imel to srečo...Bog ve, kod se revež potika	A
stojite, oče, zakaj Beli dvor je že nekaj let spet	naš...	« »Spet naš?« je vzdihnil Gradnik.	A
Beli dvor je že nekaj let spet naš...« »Spet	naš?	« je vzdihnil Gradnik. »Brez mene?	A
Starec se je plašno ozrl na sina. »Spet je	naš,	« je z vzdihom ponovil in položil roko na svoje	A
izmišljene za kratek čas ... veliko fantazije ima	naš	narod ...Ampak še to mi povej: kaj res misliš	A
kamna ... Takrat pridrví in pridrsí po grapi doli	naš	tovariš, bogati Jurij, skopuh, da nikoli takega	A
plah na to, ozre na ono stran: ”Kako ves si	naš!	Kako smo vsi tvoji!	A
sam pojav te duše ... je vreden več ... kakor ta	naš	narod ...Narod?	A
svobodna beseda. Napósled jo blagoslovi in pokoplje	naš	največji filozof dr. Aleš Ušeničnik.	A
glas, hoja, postava, - vrag vedi, to je vendar	naš	dobri znanec ... toda ne, to ni on!... Tam, tisti	A
preosnovalci. Čista je bila naša misel, velik je bil	naš	razum.Res, velik je bil naš razum: kakor človek	A
velik je bil naš razum. Res, velik je bil	naš	razum: kakor človek, ki pregleda obzorje, smo	A
sodnik. . / . / stran 84 . / Takrat je ves	naš	zadovoljni in debeli zasmeh le petje otroka	A
”Kdo je govoril, kaj je govoril?“ ”Oče in	naš	komi Rajnik.O Vejánovih sta se menila.“	A
stvar ... Danes, kakor veste, gospa Vejánova, je	naš	račun ... Sicer se ne bi silil, a glejte, gospa	A
čast, katere po svoji pameti nisem vreden. A	naš	smoter, prijatelji, naš smoter je glavna stvar	A
pameti nisem vreden. A naš smoter, prijatelji,	naš	smoter je glavna stvar - živeli torej siromaki	A
stropa do tal z zelenimi cunjami; tam je ležal	naš	stari oče ves čas, kolikor sem ga poznal.Živega	A
Ampak kaj poreče narod? To ni za	naš	narod.Naš narod, nepokvarjen, kakor je ...“	A
To ni za naš narod.	Naš	narod, nepokvarjen, kakor je ...“In dolga pridiga	A
naroda, tega nepokvarjenega ... Izgubila se je v	naš	kraj družba potujočih nemških komedijantov.	A
mučenika -- vlogo izranžiranega klovna bi igral	naš	reformator, pustega dedca, ki se niti sam več	A
Ali mislite, da je to kar tako?	Naš	narod mora biti moralen, če je ali če ni!In	A
palice vreden, kdor ponuja lačnemu rože. ”Bodi	naš,	ali cepni pred pragom!“ Treba je biti njihov	A
; da ste si izbrali za svojo veselico ravno	naš	trg, to nam je Dvorjanom v čast in ponos, in	A
gospodar. Na prostrano, blagoslovljeno polje gleda	naš	dom.Kdo je obdelal to prostrano polje, kdo ga	A
tako da je čelo naslonil na blazino. »Oče	naš,	kateri si v nebesih... tvoje pravice iščem, ki	A
pravico ne zaupam, v tvoje pismo zaupam. Oče	naš,	kateri si v nebesih... neskončno si usmiljen,	A
napolnila vsa srca, da bodo spoznala pravico!... Oče	naš,	kateri si v nebesih... ne izkušaj jih predolgo	A
potolaži ga, ker je potrt in slab od bridkosti! Oče	naš,	kateri si v nebesih...« In Bog ga je potolaži	A
eznipolnim pogledom, sami materinski obrazi. »To je	naš	kanarček, takega ni nikjer in ga nikoli ni bilo	A
Vzdramil me je petelin, še predno se je danilo;	naš	petelin je bil, spoznal sem ga po glasu.Koj	A
protokoliraj! Pomisli, dragi moj Maruš, samo	naš	zmedeni čas!Nihče ne more jasno povedati, kod	A
”To je vaš osel iz Abrucov!“ ”	Naš	osel, Dio mio!“ ”Malo shujšal je, morje ga	A
tako nizko, da bi bilo boljše, če bi jo pustil	naš	čas popolnoma pri miru ...In tu imaš ilustracijo	A
dostojanstvenik: ”Ali ni bil rojen v Šentflorjanu	naš	véliki Frfila ... naš vélikiFrfila?“- In on je	A
bil rojen v Šentflorjanu naš véliki Frfila ...	naš	vélikiFrfila?“- In on je odgovoril: ”Da, v Šentflorj	A
je vzbudil v vseh krogih posebno pozornost... ”	Naš	veliki greh!- Težko in neprijetno je človeku	A
pisati resnico in nič drugega kakor resnico!...	Naš	narod je pohleven, pobožen in gostoljuben.Pač	A
Znano je vsem in zató ni treba prikrivati, da	naš	narod ne pozná hvaležnosti do tistih velikih	A
hvaležnosti do tistih velikih mož, ki bi morali biti	naš	ponos in naša čast.Kakó slavijo drugod svoje	A
besednikov; ampak očitno je, da jih potrebuje	naš	narod prav posebno mnogo, zakaj pomanjkanje	A
”In kakšne nazore prodajate?“ ”Da	naš	narod še ni zrel za ideje ostalega sveta... Pomislite	A
značaj ni ustvarjen za kaj takega... Ne, resnično,	naš	narod še ni zrel...“ Skočil sem s stola ves	A
pravijo, da je naša -- kdo jo pozna? In zato da je	naš	tudi njen otrok!Kakšna pravica je to na svetu	A
majali so z glavo in so rekli: ”Pobožen mož je	naš	župnik, ali misel mu peša in pamet mu odpoveduje	A
”Kaj nam je treba teh novotarij?	Naš	kaplan je presuh, ima preveč jeze v sebi ...Sulica	A
Prisojnica, niti ne vsa dolina šentflorjanska. ”	Naš	gospod župnik je obolel.Bolan je zares.	A
Molimo zanj ...! Oče	naš	...!“ Ljudje so molili; nekateri so imeli solzne	A
Ne vprašujmo!	Naš	gospod župnik je pravičen človek, ali najpravičnejši	A
po Ljubljani z žarkosončnim obrazom: ”Ampak	naš	slon! Kakšen slon!	A
nikomur, temveč je samo v skrbeh, da ne dobi	naš	narod elefantiaze; takisto dela intendanca	A
igrajo v našem gledališču budalosti in da je	naš,	Bog se usmili, kulturni zavod pokobiljen in	A
človek, ki odreka našemu narodu kulturo, ampak	naš	narod ni kulturen, zavrača tujinsko negacijo	A
Res je, da imamo odlično mlado umetnost, toda	naš	narod je nezrel za umetnost in vrhu tega siromašen	A
sinovi propalega kmeta. Res je nazadnje, da	naš	narod zavrača umetnost zaradi umetnosti same	A
zavrača umetnost zaradi umetnosti same -- to je	naš	l'art pour l'art -- in da gre skromni Slovenec	A
Rad bi, saj vem, kako bi bilo treba -- ampak	naš	narod!“ ... In solza na licu.	A
rodoljubi, mi nismo vodniki občinstva; občinstvo je	naš	vodnik in ker je občinstvo neumno, smo neumni	A
ni; prav imaš, ampak za tvoje ideje ni zrel	naš	narod; tvoje delo je umotvor, ampak kaj bo naš	A
naš narod; tvoje delo je umotvor, ampak kaj bo	naš	narod z umetnostjo?“ To se pravi: ”Jaz, Govekar	A
kako žare njegova lica! In za komedijantstvo	naš	narod nima daru; videli ste v gledališču.Ne	A
In jaz sem človek mehak in usmiljen ...	Naš	narod napreduje, ali kako drago plačuje sproti	A
nemški prirodoznanec: Feld- und Wiesenwahrheit ...	Naš	narod je ubožen, umetnost je zanj luksus, ki	A
še nameravate, pomislite zraven zmerom, da je	naš	narod ubožen ...“ Bog vedi, kakšna predrznost	A
ob najboljši volji ne more lagati ... Ubožen je	naš	narod; in zdaj pomislite na tisto veliko število	A
smejale tudi njegove oči. ”Ne, ne, gospod ...	naš	narod je ubožen ...“ In nenadoma se je zasmejal	A
si je nanosnik, da bi mu ne padel na mizo. ”	Naš	narod je ubožen, gospod, ne prepirajte se z	A
Kaj naj bi dal v tiste bogate okvire, ko je	naš	narod ubožen, presiromašen, da bi podaril kos	A
da kupujem tiskane podobe po kroni ... zakaj	naš	narod je ubožen ...In kje bi ostala potem tista	A
veličevanju. Tam, v tej hiši mrtvih in umirajočih, je	naš	spomenik, večji in imenitnejši nego onina Marijinem	A
narod pač zavedal svoje svete dolžnosti; ali	naš	narod je ubožen in če bi njegovi hvaležnosti	A
na Meyerjev leksikon? In te stvari so zdaj za	naš	narod zelo aktualne -- vsa vprašanja so izginila	A
vprašanje si odgovarja samo: kdo si je pridobil za	naš	narod večjih zaslug, ali Haeckel, ali Martin	A
Skočir; in drugače tudi ne more biti, zakaj	naš	narod je pravičen, tehta in ceni zasluge svojih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani