naš (801-900)

niso varni, da jim je ne zažgó. Veš, presladki	naš	Jezušček: kar pridejo možje in zapalijo hišo	A
Jeruzalem in v cesarski Rim. In glej, presrčni	naš	Zveličar, iz cesarskega Rima bi prišel ukaz	A
ki jo vlada red. Kako bi bil vesel, preljubi	naš	Odrešenik, ko bi bil na svoje presvete oči gledal	A
petjem in darovi. Toda, kakor rečeno, mili ti	naš	Jezušček bi bil vendar prijetno iznenaden nad	A
je pa zdelo čudno in sem rekel ženi: »Ali je	naš	fant bolan?Takrat, ko se ga je prijemala vročinska	A
kar bi rad povedal. Nekega dne me je namreč	naš	skavt iznenadil z vestjo, da je napravil izpit	A
Zdaj so me zanimali ti zakoni in sem vprašal in	naš	skavt je dejal, da skavtski zakoni niso tajnost	A
. / . / stran 12 . / Tako je pripovedoval	naš	dečko in žarelo mu je lice od prijaznih spominov	A
so se vendarle hodili vanjo kopat. Bil je	naš	skavt lepo ogorel od sonca, roke so mu bile	A
kregaš nebogljenega ali mutasti likalnik? In je	naš	najmlajši izmed vseh treh najpripravnejši za	A
/ stran 23 . / le v svet! Spremlja naj jo	naš	blagoslov!Ko zdrži šest tednov brez jedi in	A
boj in bi bil uspeh gotovo zelo frenetičen.	Naš	Zvestin, vem, da tako reč rajši posluša kakor	A
MORJA S hrvaščino je pa takole: Vzemimo npr.	naš	priljubljeni slovenski kozarec pa mu kažimo	A
nas ni zanemarila. Z naklonjeno roko je obsula	naš	narod z darovi duha in telesa.In tako nam je	A
gledala visoka in višja gospoda, kako bi se bil	naš	ugled, okrnjen po neprilikah na drugih področjih	A
jabolka so za deco! . / . / stran 32 . / In	naš	položaj bi bil danes ta dan ves drugačen in	A
ne«. Razodeli so mi strokovnjaki, da pozna	naš	jug trojni »ne«.Kdor gostobesedno kaj zanikuje	A
ugibaš sem, ugibaš tja, živio, pa jo imaš: t je,	naš	t, hvala Bogu! Pa ima cirilica svoj t, svoj	A
vse l v izpodbudo bralčevega zanimanja kakor	naš	n. Hitel je tudi komandant in je istega dne	A
vprašanja vrnil komandantu in so vsi g pisani kakor	naš	r, a vsi r kakor grški gama. Komandant je prejeto	A
neumrjočo dušo, in ne gnusni mamon.« »Uživamo	naš	biser,« je dejal, »že peto leto.Najprej je bila	A
naša valuta, je pa tudi res. Prej je dobival	naš	biser vsako leto vrhu plače par novih škarpetov	A
greh z verskega stališča ni šteti »oj«. Oh, še	naš	višji pastir, kadar piše o ženinu in nevesti	A
vrzel in tako še v zadnjem hipu prepreči, da	naš	Trubar nehvaležnemu mestu kratko malo ne obrne	A
Slovenci nismo brez narodnega junaka. Ali se	naš	junak ne nazivlje kraljevič Marko, nazivlje	A
drugega plemena delež od prilike, ki jo nam nudi	naš	položaj ob meji.Kako, si seveda ne usojam vedeti	A
se ga je kmalu in po pravici prijel priimek: »	Naš	muren!«Jokal se je ihtavo, kakor bi se kregal	A
Nikjer!« je vzdihnila žena. »	Naš	dom je porušen.Begunka sem.	A
izkazalo in uradno ugotovilo, da je bil novi	naš	prijatelj po nedolžnem zaprt, ali bi tudi potem	A
poškodovan, in ko smo po ovinkih poizvedeli, da se	naš	junaški čin uradno imenuje hudodelstvo javne	A
se kaznuje z ječo od enega do petih let! In	naš	doktorat bi bil šel rakom žvižgat in z njim	A
Večni hlapec ne boš. Glej,	naš	ti proda hišico, nič ne bo iskal dobička. Pripravna	A
temu pravite tujski promet! Presneto, ko bi bil	naš	Sultan doma, bi vama že pokazal tujski promet	A
nehote pripomnil Hudournik. »In tale deklica je	naš	muzikant.Jožica ji je ime, v gimnazijo hodi	A
ko se jim nedolžne živalce nič ne smilijo.	Naš	naj se kaj takega loti, pa mu ne bo dovolj dveh	A
»No, sedaj si tukaj doma.	Naš	si.Ali ni vse lepo?« je spregovoril stric.	A
slovenske zemlje. »Od nekdaj prebiva že tukaj	naš	rod,« boste brali v pesmi.To pa ni res.	A
zgodovino. Spoznali boste, da je pravo čudo, če	naš	mali slovenski narod še živi in ga vse krivice	A
strogo zapretil in dopovedoval, da je mucek tudi	naš,	je skril zobe in se v žalostni pokorščini godrnjaje	A
moral v naglici oteti pred njim na prvo drevo.	Naš	mucek pa mu je godel, kadar je Jazon zvit dremal	A
vašega dragocenega časa?« Profesor Plečnik,	naš	največji umetnik arhitekt, pa je vztrajal:	A
veseljem potrdil. Kak umetnik arhitekt je bil	naš	slovenski mojster Plečnik, pričajo palače, graščine	A
prstanu. Takrat pa krikne mati kraljica: »Joj,	naš	Petrus je!« V istem trenutku vstopi Makalonca	A
poslušajo ljudje doli na polju in vsi pravijo:	Naš	ovčar, ta pa zna!Tako mu poka korobač, da poseka	A
doma. So srečal enga kozla, so rekel, ta je	naš	mož, ki ima veliko brado in hlače iz kosmatih	A
kljunu kar cel hlebček kruha. Ali ni dober	naš	Oče, ki je v nebesih?« Vid je poslušal puščavnika	A
zajavkal cesar, ko je spoznal svojega ovčarja. »	Naš	ovčar!« je zastokal in obupan začel begati po	A
ne bilo, bi se bil vnel ves rob in še gozd.	Naš	in sosedov.Kakšna škoda!	A
naravi mehke, mirne osebnosti, o katerih pravi	naš	Gregorčič, »ki dajo jim dobra nebesa, da mirno	A
je k ustnicam in jo pobožno poljubil: »Sveti	naš	vsakdanji kruh!Ti, ki prikliješ iz matere zemlje	A
Vedno po dva in dva. Saj je celo	naš	Gospod poslal sedemdeset učencev po vsej deželi	A
ni vredno pogovora, če boš tudi poslej vedno	naš	stalni dninar: v poletju za polje, na zimo v	A
Šmonka in Jernejka dobili, sta si kar povedali:	Naš	in vaša sta venomer skupaj. In obe sta rekli	A
poklicanih,« je razlagal. »Med njimi tretji, to je	naš.	« »Pa do katerega leta?« je rinil kovač naprej	A
je oglasila za njim njegova žena. »Mh, tale	naš.	Nobena reč ga ne gane.«	A
Fantje, nič se ne bojte Srba! Srb je bajtar,	naš	cesar ima po dva grunta, še več.Ho, kako bo	A
vzdihnila Franca in oči so se ji orosile. »	Naš	je pri marškompaniji.« »Kaj se to pravi?« je	A
»Kaj bi nam pisaril? Saj ni	naš!	« »Nekoliko je že vaš, če je vaša njegova,« je	A
reci: Tale in tale je padel.« »No, če hočeš:	naš	organist, na primer.Sam sem ga videl, ko so	A
»Toliko, da kamna ne vržeš vanj.« »Lah je	naš	zaveznik,« je potegnil Matic z Marinčkom. »Naj	A
je mrhovina, tam se zbirajo orli,« je rekel	naš	križani Gospod.Še nikoli nisem natanko tega	A
hočete, naj se zgodi, le da Laha ne bo sem.	Naš	fant je pisal iz Galicije, da so celó slamnate	A
bi zvonil k pogrebu. Torej taka je stiska, da	naš	človek, ki je dvignil vrišč, kot bi gorelo,	A
deblo, kot bi šlo za vso njegovo zemljo ‒ da ta	naš	človek sedaj jeclja, ko nima besede, da v tla	A
Vse nam bo zbegala!« »Od tedaj, ko je	naš	zvedel, da gre na prebiranje, ga je kar obsedlo	A
ženske, ki so prišle za vojaki.« »S tistimi da	naš	in vaš ‒ ‒ « Cirilova mati je planila s klopi	A
mati je planila s klopi in vila z rokami ... »	Naš	in vaš!Sedajle so mi povedali, da sedijo v krčmi	A
zastajalo, vse so pričakovali s strahom: »Ali je	naš	potrjen ali ni?« Cirilova mati ni šla mednje	A
»Ne, brat! Most je	naš.	Ne smemo si odlomiti veje, na kateri stojimo	A
Zato se mi vrnemo. Daleč je	naš	dom ‒ bodimo modri in nikar požrešni kakor tisti	A
voz gre mimo. Godca kličejo: Prijatelj bodi	naš,	udari na plunko ‒ voz gre dalje.A da te ne razžalim	A
Postrezi mu gostoljubno.	Naš	prijatelj je.« Ljubinica se je stisnila k očetu	A
Govori, otrok!	Naš	gost je bil ‒ in gosta razžaliti!Bogovi se razsrdijo	A
Kam se nagne Perun?	Naš	bog je njihov bog. Mi darujemo, Anti darujejo	A
Kožo mu snamemo z živega telesa!« »Ni več	naš	brat, zato zasluži, da ga obišče Morana!« »Zapeljan	A
»Za plačilo! Otmi me,	naš	rod te bo hvalil stoletja!« »Nočem plačila,	A
Odtrgano od sveta -? Saj to je	naš	poklic? Učiteljica na kmetih je odtrgana od	A
Da, ima ga, kakor ga sto drugih nima. To je	naš	socialist!Vsaj jaz jo tako nazivam.	A
Minkino stanovanje. »Najina koleginja - Alena,	naš	socialist - Minka!« »Mara, Mara!	A
Jutri pridi navsezgodaj! Lezi, če hočeš, kar v	naš	hlev!Nocoj nisem za pametne misli!«	A
so ubili, oropali. Trpljenje, gospodična, je	naš	kruh in ljudje nam ga zavidajo.« Ob	A
zabavljala na vse tiste, ki so si izmislili	naš	imenitno dolgočasni poklic.« »Pri večerih	A
Toda to‐le preudarite: Zakaj vidite samo	naš	denar, ne vidite pa našega dela?Učenost - kajpada	A
odrinili s trdnimi komolci. »Toliko je ta svet	naš	kakor tvoj, Štefan, in nihče nas ne bo zmerjal	A
iste šole in istih naukov kakor noč in dan.	Naš	ni bil prej za Minke nikoli zaprt in prvi je	A
bradač in mu sedel nasproti. »Verjamem, zakaj	naš	kruh je trd!To so šele začetki!«	A
več odpustili. S tistim dnem, ko te je prijel	naš	𠆪ngel varuh’ in te lepo vklenil, s tistim dnem	A
dooblekla. »Tako je, Božnar; ga ni moža kot	naš	oče!« Stari je zmajeval z glavo.	A
»Kakor hočeta. Sicer pa res nista za med	naš	svet, takale gruntarska hrusta.« Mihor	A
Vidiš tamle Podlog.	Naš	je: moj in tvoj in nas vseh, kakor si ti naša	A
sta šla, treba se nam ni, če ostaneta. Kdor je	naš,	ve, kje je Podlog, in Podlog bo vedel zanj do	A
In ne za prazen nič: kmalu po tistem se je	naš	kraj napolnil s strumnimi postavami v zelenih	A
čepiš?« je vprašal vesel glas. Bil je Maks,	naš	pomočnik, čisto podoben Tyronu Powerju	A
za zmeraj moje. Tik pred menoj je bil takrat	naš	mladi sadovnjak. Nekajletne jablane in hruške	A
svečnik iz rok?‘ sem se ogorčeno vprašala. ‚	Naš	velikonočni svečnik!‘Toda iz teh misli me je	A
domišljije, je brez opazne sledi potonila v	naš	srečni, topli božični večer, prepoln smeha in	A
preraslo obutev katere od mojih sester in na	naš	način zakrpati morebitne luknje.Tako prirejeni	A
dolg črn obraz! ... Če še tako obračam stvar,	naš	človek to ni, pa konec!« je odkimal stric.	A
»Ne poznava se dosti dobro.« »Tale	naš	Tine,« se je tedaj oglasil Cene, »veste, gospa	A
v kabini, šofer, bil je Staničev Jože, ne ta	naš	Tine, nakupovalec Globočnik, prava smotlaka	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani