‒ Veš li še, kako je prihrul grof Friderik pred trnovski grad s svojimi oklepniki in se rotil, da ne prizanese živi duši? In grad je padel in z mečem v roki naš gospod. In njegova gospa, mlada kakor rosa na trati, eno leto poročena, kakor jaz, je pribežala v smrtnem strahu z detetom v naročju k nam; in pridrlo je za njo vojaštvo; in kako milo je prosila, naj prizaneso hčerki.