naš (301-400)

Je ‚njihov’, tetin in stričev. Je ‚	naš’	. Torej že pred desetimi leti, že tedaj, ko je	A
pravi začetek tistega pravilnega reda: biti ‚	naš’	. Leži in predmeti so v mraku vse ob njem; omari	A
tisti dan je prišel doktor Jean prevezovat v	naš	blok vse, ki smo potrebovali novo obvezo.Seveda	A
ki so jih požirali. In potem je bil strah	naš	vsakdanji kruh, ko so postajali pogorišča naši	A
trdi temi; vznemirili smo se, čeprav je bil	naš	novi nemir ujet v barako, ki je kakor siva lokomotiva	A
sem bil nekako zadoščen ob ugotovitvi, da je	naš	taboriški svet neprenosljiv, čeprav ne morem	A
Celó glasbo smo imeli za spremljavo. Vsaj	naš	voz.Pa obojna vrata so bila odsunjena, da so	A
smo nekje iz zbombardiranega vlaka prinesli v	naš	vagon staro železno peč, je v obtolčeni konzervni	A
otročje, ko bi prenesel ta dva zaljubljenca v	naš	nekdanji svet.Takó je na primer stavek »Komu	A
morebiti tudi meni posrečilo spraviti Darka v	naš	voz in bi bil vsaj v miru in v zaprtem prostoru	A
Pa dokler smo pričakovali osvoboditev, je bil	naš	sluh ves napet samó ob grmenju, ki se je približevalo	A
stran 204 . \/ Tistega mrzlega popoldneva	naš	pogled seveda ni segal do sem.Nizko spodaj smo	A
»In potem?« je vprašal. »	Naš	tovarnar je imel prijatelja,« je hitro ubogljivo	A
pridrsala vse okoli mize, ki je sredi sobe. »Viš,	naš	Franc mu je zelo podoben!« »Naš Franc?« »Franc	A
»Viš, naš Franc mu je zelo podoben!« »	Naš	Franc?« »Franc, ki spi pri nas.« »Podoben Cirilu	A
prišel iz pekarne.« A prej je bila tudi rekla: »	Naš	Franc mu je zelo podoben.« A je tudi rekla:	A
In čolni. In svetilnik,	naš	stari krmežljavi svetilnik pri sv. Andreju.	A
rumene kakor banana. Riko ni nikoli z nami, ni	naš	bosonogi in razkuštrani tovariš na gmajni.	A
zidu kakor z neizmerno oddaljenega sveta na	naš	potepuški kamniti klanec.Razklalo se je, se	A
vlado tukaj, ministre smo imeli, avtomobile in	naš	Voditelj je bival v veliki vili ob jezeru.«	A
naj vse to razume, takšno klanje - in zdaj?	Naš	voditelj je bil velik človek, naj gobezdajo	A
da so lasje gosto vzvalovili. »Kaj pa dela	naš	gospodek vse dni?« je čez čas vprašala z naglasom	A
Celó križi in gomile.« »A ta	naš	žegen je nekaj posebnega, kajne?« Z belkastim	A
razvajena. Zato, ker iz izkustva vé, kaj je	naš	vsakdanji kruh!Se ti ne zdi?«	A
Molčal je, ona pa je rekla: »Dober dečko,	naš	poslovodja.« »Mlad?«	A
gospodinja snema ptičke z ražnja.« »Kako si ves	naš,	« je rekla in ga naklonjeno opazovala. »To, da	A
da bomo znali mogočno in skrbno spet ljubiti	naš	svet in človeka na njem, ker samo iz silne ljubezni	A
sinjo noč. . /\ .. stran 202 . \/ Po malem bo	naš	dom nedvomno postal bolj človeški. Saint-Exupéry	A
novi. Tisti svet bi bil prav tako star kakor ta	naš.	Svet pa bo zboljšal, kdor bo odpravil nekaj strahu	A
Ne!	Naš	stražnik je hud! - Jetnik misli:	A
Kdo zvoni, ko mene ni? In	naš	zvon je pel.Čez vsa brda je šel njegov glas	A
»Dragi farani!	Naš	gospod bog se je usmilil svojih ponižnih hlapcev	A
kraških gmajn. Že s tem, ker rečem, da je Magajna	naš,	veste da je mlad; in v mladini so novi dnevi	A
Ali bo Matiček tobakca? Ne,	naš	Matiček bo cigarico, cigarico bo.Lepo, debelo	A
še zakuriti nimam s čim!" „Otrok je lačen,	naš	pa vse sam požre!" Postajajo na hodniku	A
so vselej povabili tudi „našega starega". In „	naš	stari" je prišel, sedel, jedel in pil.Ponekajkrat	A
in pil nje bolesti... Kako majhen je	naš	narod, in kako smo mi sinovi raztepeni po celem	A
. / I	Naš	kovač je bil krščen za Mihaela, kar je za kovača	A
da je v očenašu nalašč pisano ‘daj nam danes	naš	vsakdanji kruh’, da bi ljudje ne zahtevali kaj	A
pogledala naših zvezkov. Še preden je prišel	naš	stari učitelj, je brez besede odvihrala iz razreda	A
Tudi Tamnikarjeva Sovra je povrgla. Pa	naš	se mi zdi za spoznanje večji.Če bi ne bilo treba	A
pokesal, pa bo že prepozno. Poznam te dobro,	naš	si in tudi, kadar boš stradal, da bi lahko pihnil	A
uhajal iz dimnika, kakor je rekel njen brat,	naš	hudomušni stric Nac, ki je kljub trdemu življenju	A
in sklepala roke ter venomer vzklikala: »Ta	naš	nesrečni siromak!«Toda iz tega vzklika ne bo	A
prav tako je tudi besedo »oče « zamenjala z »	naš	«.Niti pogledala me ni, pač pa se je kar zaletela	A
/ . \/ . / Prišel je po obveze, ki jih je	naš	prinesel iz Tolmina.‘Vidiš,’ je rekel, ko je	A
je tako že med pokojnimi, toda padel je kot	naš,	kot partizan.Sicer bi pa izginil kot baraba	A
Bilo je proti večeru. Oče ...	naš	je cepil drva, jaz pa sem trebila radič za večerjo	A
oreh na polici, ter je zavil za hlevom. Oče ...	naš	je stopil za njim.Dolgo sta modrovala ...	A
Potem se je oglasil Obrekar. ‘Ali ni	naš	svet čudovit?’ je rekel.Vsi smo ga začudeno	A
takrat smo še precej časa molčali, potem pa je	naš	rekel, da svet ni bil zmeraj tak.Obrekar se	A
In da je lep.’ - ‘Lep že, lep,’ je rekel	naš,	‘ampak reven.’ - ‘Reven, seveda je reven,’ se	A
Dolgo je sicer zdržal, v Bači pa je obupal.	Naš	(govorila je ves čas ‘naš ’, da ne bi imenovala	A
Bači pa je obupal. Naš (govorila je ves čas ‘	naš	’, da ne bi imenovala očeta) je tudi odvrgel	A
hladno vodo. Sredi reke sem obstal in pogledal	naš	dom.Zdaj tudi naša hiša ni bila več tako stara	A
A zdaj ni bil sam. Pri njem je stal	naš	sosed, stari Temnikar.Z debelim kazalcem je	A
poti so odpotovali v zgodovino, napisali tam	naš	najslavnejši list ter ga predali z mirnim ponosom	A
ga predali z mirnim ponosom, rekoč: - Tu je	naš	list.Na njem piše, da je eden najmanjših narodov	A
Modrijan in hitro nadaljeval: - Ampak obljubil je,	naš	Ludvik, da ti bo pisal iz Padove, pisal ti bo	A
Prikaži se, rešilni dan, otmi	naš	rod ... ... ... Pesem je utihnila in nato	A
prepričan, da sem sam v hiši. V vratih je stal	naš	zgornji sosed Trnar.Izza njegovega hrbta je	A
pridušali, da po vojni ne pojdejo več na noben hrib.	Naš	najvišji hrib bo postelja, so govorili ...«	A
Mene pa je vselej kuhala jeza.	Naš	ded je res rentačil in preklinjal, da je bilo	A
pri nas, ko je po treh letih vojaške službe	naš	oče prišel prvič na dopust. Bil je že	A
lučjo, za njo je šel še en vojak s kapo v roki -	naš	oče.Počasi se je sprevod pomikal po vrtu, izginil	A
nič ne de. Bom stopil pa kar naravnost v	naš	čvrsti, zveneči, srebrni pomladni dan ...	A
je vzkliknila in razširila roke. »	Naš	je seveda tudi zraven!« »Kdo ?«	A
je tam ostal moj razočarani pogled in gledal	naš	pohod: teto v obledeli črnini, Kadetko v modrem	A
govorijo, uprli za zemljo, besedo in kri in to je	naš	greh. Deset je obsojenih na smrt.	A
so lačni prave besede in bo ž njimi. Velik je	naš	bog, o poglavar, in velika je svoboda.Najdù	A
Najdù pa se je obrnil in šel. - Pozdravljen,	naš	potepuh, naš brat, se je zasmejala črna deklica	A
obrnil in šel. - Pozdravljen, naš potepuh,	naš	brat, se je zasmejala črna deklica.	A
kajti brez koruze ni polente - polenta pa je	naš	tolminski vsakdanji kruh. Opleli so	A
ne dela, naj tudi ne je! pravi sv. Pavel in	naš	gospodar tudi.« Martin se je počasi	A
skušal napisati, kako je umrl Hotejčev Matic,	naš	nedolžni velikan.	A
z jokajočim glasom zagnala v molitev: »Oče	naš,	ki si ga v nebesih si ...« »Peljite jo	A
Dragica je sitna, Mirica je zmerom zaspana, a	naš	Peter, ta nesrečni fant, pa je zmerom čuden	A
pripovedovanja starega očeta in iz prelepe knjige »	Naš	cesar«, ki jo je napisal c. kr. učitelj Jožef	A
»Mati bi ponorela, če bi te zagledala.	Naš	far ji je toliko kokodajsal, da si strohnel	A
Kočevju zbral Zbor odposlancev slovenskega naroda,	naš	parlament, ki je sprejel tale odlok.«	A
Čez tvoje pretekle dni. Zdaj si	naš!	« Drejc počasi dvigne glavo in ga hvaležno	A
Sediš in poslušaš radio: Beograd je	naš,	Split je naš, četrta armada se bliža Reki, Rusi	A
in poslušaš radio: Beograd je naš, Split je	naš,	četrta armada se bliža Reki, Rusi v Prekmurju	A
obrazih in nadaljuje vedno odločneje, a topleje: »	Naš	položaj je izredno težak!Še posebno težak, ker	A
sanjali o svojih željah. Na Most je hitel tudi	naš	vaški norček Tantadruj. Kako mu je bilo pravzaprav	A
ker je pel slovensko in sploh - ker je bil	naš.	Oh, da bi že prišel!	A
grdo,« gre novica od hiše do hiše. »Ali je	naš	tudi tam?« vprašuje Usadarica. »Pa bo	A
»Počakaj, samo ruto vzamem. Saj bo	naš	tudi tam,« reče Ustinarica, si ogrne ruto in	A
mami: »Oh, vaš je zgovoren in dobre volje,	naš	pa je tako pust kot osat!Saj se sploh ne pogovarja	A
Mar se tvoji ne derejo? In če se	naš	dere, naj se kar dere.Bo vsaj zdrav in močan	A
rovari zoper domovino, zoper svoj lastni narod! ...	Naš	Lojzek, naš doktor, ni upal niti povedati, da	A
domovino, zoper svoj lastni narod! ... Naš Lojzek,	naš	doktor, ni upal niti povedati, da je Primorec	A
star je, njegovi otroci bodo zrasli in razumeli	naš	čas.Pa tudi če bi bil kriv, krivda ni velika	A
Čičarije ven do morja. Pozdrav nocoj njemu, ki je	naš	veliki brat. Pozdrav njim štirim, ki	A
stopili čezenj. Ded je hodil in pričakoval,	naš	oče je hodil in pričakoval, mi moramo hoditi	A
prišli in čim hitrejši in čim samozavestnejši bo	naš	korak, tem prej bomo dosegli naš cilj.	A
samozavestnejši bo naš korak, tem prej bomo dosegli	naš	cilj. Res, vsi moramo verjeti, da bo	A
Res, vsi moramo verjeti, da bo nekoč prišel	naš	dan.Zrasel bo človek.	A
komolcem se nasloni na klop. Najbrž je tale	naš	prijatelj gluh, rečejo zadaj.In se hahljajo	A
risala v zrak in se sklanjala čezenj: ti si	naš,	je rekla, vemo, da si naš, pojdi z menoj, boš	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani