naš (201-300)

spi in bo še dalje spal, njega sploh ni, samo	naš	strah ga za rešnika je izbral. Matjaž ne bo	A
Trbovelj in od Slovenskih goric do Borovelj.	Naš	kralj, naš bradati Matjaž pa le spi in bo spal	A
od Slovenskih goric do Borovelj. Naš kralj,	naš	bradati Matjaž pa le spi in bo spal. Toda naš	A
naš bradati Matjaž pa le spi in bo spal. Toda	naš	človek, naš človek bo kmalu svoj tilnik vzravnal	A
Matjaž pa le spi in bo spal. Toda naš človek,	naš	človek bo kmalu svoj tilnik vzravnal! Žalostna	A
dosti bo takrat) in z zemljó, z zemljó zasuli ta	naš	dobri, stari svet. 2 OKUPACIJA Pa bodi še	A
stran 38 . / 5 | Na kmetih Daj nam danes	naš	vsakdanji kruh, hlapcev vernih se usmili! ‒	A
srca v dlaneh ... In takrat bi se zavedeli, kaj	naš	up velja, kaj velja naš težki boj, da ni malo	A
bi se zavedeli, kaj naš up velja, kaj velja	naš	težki boj, da ni malo naših, da nas je nebroj	A
jih bo vsak iskal, znamenja, ki se po njih bo	naš	korak ravnal, čeprav še huje bi vihar divjal	A
ptica lastovica, pridi, pridi k nam, tukaj je	naš	hram, tu je naša streha in pod streho tram,	A
Rogajo se mu valovi iz globine: Plitev si,	naš	virček, pravi sin planine. In tako kot mi, umazan	A
slavo poje solz dolini! . /\ .. stran 41 . \/	Naš	kosec Jože, naš Jože je fantič vesel, srečen	A
dolini! . /\ .. stran 41 . \/ Naš kosec Jože,	naš	Jože je fantič vesel, srečen tako, da bi ves	A
zasanjanost kresne noči na goličavah kresovi vzžaré	naš	je najvišji, najlepši, sevé! Kadar ugasnejo	A
mladih grl po vseh planinah vesele pesmi zadone.	Naš	kres počasi dogoreva in drugi že ugašajo... Le	A
moje pesmi niso pesmi za današnjo rabo, ne za	naš	kulturni svet, ne za to napredno dobo tankov	A
Banalno je končal, razbit pod vznožjem,	naš	tati - slišal sem nekje v meglí. Mravljinci	A
ampak šele, ko Bogu (spet) sem rekel: veš, Bog,	naš	tati je purana spekel in ga zažgal, ker vmes	A
počasi za žarkom čez pod. (To bi lahko bil	naš	svet.) Našla sem mizo in kruh na njej, ob stolu	A
/ NAŠA ZVEZDA Zvezda mila je migljala in	naš	rod vodila je; lepše nam ta zvezda zala, nego	A
dolgi, ostri zimi priletele ste nazaj v mirni	naš	planinski raj! Ve pomladi ste znanivke, dobre	A
stran 58 . / čuj prošnjo siromaka‒kmeta, sprejmi	naš	jok in vzdih in stok, ne uniči žuljev pridnih	A
zdaj leta še! Ti ne veš, da zimski čas cvet je	naš	umrl, ne, da je življenje mraz to srce mi strl	A
sanjala v trenutkih zlatih sva sanj za narod	naš	kedaj, ti vse uresniči zdaj pri bratih, življenje	A
temán je in mračán in solze iz oči otiram.	Naš	bil nekdaj je ves ta raj, očetom našim domovina	A
našim domovina; tuj narod tod se širi zdaj,	naš	raj je tujcev zdaj lastnina. Dobi se včasih	A
Tak list prostran si ti, ravan!	Naš	ded tu pisal svoja dela, naš govor čul si prek	A
si ti, ravan! Naš ded tu pisal svoja dela,	naš	govor čul si prek poljan, tu pesem naša je živela	A
tu pesem naša je živela. A zdaj zatrt je tod	naš	glas in tuji krog zvene glasovi, tuj trg in	A
srcu ko nekdaj ste meni! Željnó, kakor ded	naš	v izgubljeni raj, tja gledam na trate planinske	A
podoba ljuba ti ljudem si že iz davnih dni.	Naš	rod se ves je bil pokvaril, in modri Bog se	A
dan 93 ZABAVLJIVE PESMI 94 Modrijanom 94	Naš	maček 95 Nauk 96 Rodoljubki 97 Sanjaču 99	A
in povsod; davno z vdanostjo neizmerno ljubim	naš	slovanski rod. Lepa tujka, kakó boš čutila ti	A
vzela mojo mladost! . / . / stran 95 . /	Naš	maček Naš maček je ljubco imel, vasóvat noč	A
mladost! . / . / stran 95 . / Naš maček	Naš	maček je ljubco imel, vasóvat noč vsako je šel	A
ljubca močnó, o joj, če več zdrava ne bo!	Naš	maček je jokat začel, nobene več miši ni ujel	A
zemlja prosta, prost bo rod in Bog le sam bo	naš	gospod. Nemarni rod, ti slug druhal!	A
vragu grom, zapisat v kri pravico, ki terja jo	naš	dom. Draga mati je prosila, roke okol vrata	A
prav je, da imamo mnogo sovražnikov. IV	Naš	pogum je trpeti, preboleti tem�, z novo silo	A
Z razpela nas gleda On. Molimo: „Oče	naš	posvečeno.” Trudni padamo v zlate prepade noči	A
gluhonemcev. Sami ne čujemo svoje besede in to je	naš	obup. On pa vidi našo prazn6  jutrišnjega	A
nam zato, de nam skrunijo sveti oltar, ni še	naš	čas, dokler med nas se ne vsuje požar. In se	A
se umaknemo v veliki Prostor. Svetal postane	naš	obraz. II Kot mrzla, sinja svila je zašumela	A
naj bo prekleta, kadar bo brizgnila, vstal bo	naš	kralj! Konec Postavljam ti spomenik, romar,	A
svojih straž, da tam spoznamo, bratje, kdo je	naš,	kdo stopa preko naših bolečin. In takrat mislimo	A
....................................... 215	Naš	maček je ljub′co imel .....................	A
hojaja, hojajaja ... Sončece sije, dežek nam gre,	naš	mlinar pa melje brez vsake vode. Hojaja, hojaja	A
vragu grom, zapisat v kri pravico, ki terja jo	naš	dom. Draga mati je prosila, roke okol′ vrata	A
hajd′mo zanje v boj! . / . / stran 216 . /	Naš	maček je ljub′co imel Naš maček je ljub′co	A
stran 216 . / Naš maček je ljub′co imel	Naš	maček je ljub′co imel, vasóvat noč vsako je	A
je ljub′ca močno, ojoj, če več zdrava ne bo!	Naš	maček je jokat′ začel, nobene več miši ni ujel	A
Mladen′či, zdaj se pije zdravljica vaša, vi	naš	up; ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti	A
rega, rega, reg, kvak, kvak. »Živi ženin	naš	z nevesto!« glas povzdigne krakov svak; zagrmi	A
ugodje, hkrati pa so tudi tako ustvarjalkin kot	naš	eksistencialni izraz (slikarka navsezadnje drži	A
orožje skrivne omožitve. Čeprav ne ve, da	naš	je falofor, zanj snope žel sem iz pradomovin	A
name, kakor bi me kdo tolkel z batom po glavi.	Naš	oče, ki je bil v vasi najbolj učen, saj so nosili	A
nemška, in jih tolmačil in nanje odgovarjal,	naš	oče, ki se je znal razgovarjati z vsakim gospodom	A
sta hitela po klancu navzgor. Eden je bil	naš	oče, ki je nosil dolgo črno torbo v rokah, na	A
let po opisanem dogodku se je vrnil na obisk v	naš	trg, ki je bil prvo njegovo torišče in kjer	A
izročila materi dva desetaka. Prišel je tudi	naš	oče in si dal razložiti položaj, mučen za Žokove	A
prigovarjati zlepa. »Nikar ne tako po otročje, Čeček	naš!	Glej, voz te spodaj že čaka, v bolnici je vse	A
počitnicah si iskal svoje razvedrilo, tako da si	naš	in vendar skoraj tuj.Saj ti ne uide tista učenost	A
bočilo vedro nebo v čudoviti sinjini. Oj, tisti	naš	hrib!Kot skrajni obronek razdrapanega Kolka	A
pričel možak nekako tajinstveno: »Veste, slavni	naš	doktor, sem bolan in nisem, vsaj za danes ne	A
novega bolnika, mi je tovariš pojasnil, da je	naš	novi prirastek splošno znana in celo razvpita	A
dolgočasijo, smo drug za drugim izostali; samo	naš	dobrosrčni tovariš Justek se ni dal odgnati	A
za prihodnje. Nenadoma se je pojavil med nami	naš	skupni prijatelj in bivši moj »podložnik«, ki	A
in kraje, je ob splošni pozornosti razložil: »	Naš	prijatelj je prehodil v osmih urah pot, dolgo	A
večinoma drugi. Povečini tisti, katerim je bil	naš	narodni obstoj prepreka za njihove velikodržavne	A
moderno slovenščino (dr. Franc Grivec) Če bi ded	naš	ne bil grešil, * bi v veke mu bilo živeti,	A
okolnosti je zaprosil Odbor za javni blagor	naš	Narodni svet v Trstu dne 31. oktobra, da bi	A
sta skočila in plavala, da bi se rešila.« »A	naš	mornar je videl!« »Saj je bilo ponoči.«	A
Evka je molčala. Morda bo tudi	naš	papa šel v Francijo, si misli; bi bilo prav	A
zvonkljanja zvoncev po strmih pašnikih. »Torej nisi	naš!	« je rekla, in še bolj je vihrava harmonika v	A
bi lahko vsak hip začela biti. »Torej nisi	naš?	Ali si?«	A
»Una volta sapevo,« je rekel. »Torej si	naš!	« A vendarle je bil zmeraj norčav smeh v njenih	A
Dvajset let je prebil brez njih! ‚Torej nisi	naš?	’In do zdaj? ali sem bil v čem prikrajšan, ker	A
je pomembno, ko si v tem toku, vedeti, da si ‚	naš’	ali da nisi ‚naš’?Vendar je ta nova napetost	A
v tem toku, vedeti, da si ‚naš’ ali da nisi ‚	naš’	?Vendar je ta nova napetost kakor nemir pred	A
kateri izmed njih kdo, ki so mu rekli: ‚Ti nisi	naš?	’Ali pa ‚si naš’, kakor je zanjo, koroško dekle	A
kdo, ki so mu rekli: ‚Ti nisi naš?’ Ali pa ‚si	naš’	, kakor je zanjo, koroško dekle Rezi, biti naš	A
naš’, kakor je zanjo, koroško dekle Rezi, biti	naš?	Ali je taka zgodba v vseh teh knjigah?	A
je vse: mali šolarček pa ne ve, kaj je, biti ‚	naš’	, kakor to misli Rezi in njegova mama, takó je	A
to misli Rezi in njegova mama, takó je rajši ‚	naš’	za učitelja, za profesorja, ki pravi ‚naše’	A
drugačni vplivi naredili iz njega fanta, ki bi bil ‚	naš’	.In je hladen in neopredeljen iz občutka revščine	A
knjiga v tem njihovem jeziku, ki mu pravi Rezi ‚	naš’	.A tudi če je res kje taka knjiga, je ne bi znal	A
Vendar bi bil imeniten tak roman, ki bi bil ‚	naš’	; skozi katerega bi vela sapa kakor zdaj sapa	A
Rezi, s Srečkom v tem njihovem prostoru, ki je ‚	naš’	in hkrati tudi ni ‚naš’, kakor ni on, Milko	A
njihovem prostoru, ki je ‚naš’ in hkrati tudi ni ‚	naš’	, kakor ni on, Milko, še popolnoma ‚naš’, ker	A
ni ‚naš’, kakor ni on, Milko, še popolnoma ‚	naš’	, ker je komaj na sredi poti od Emilia do Milka	A
Luna v XI. hiši. Rezi je vprašala Milka: »Si	naš	ali nisi naš!« HAUPTMAN JE UGRABIL MALEGA LINDBERGO	A
hiši. Rezi je vprašala Milka: »Si naš ali nisi	naš!	« HAUPTMAN JE UGRABIL MALEGA LINDBERGOVEGA BABYJA	A
dečka materi in naredili iz njega Emilia, ki ni ‚	naš’	.Ugrabili so tisoč in tisoč Milkov, ki niti ne	A
se smeje, a Rezi je žalostna, ker Milko ni ‚	naš’	. Rezi ga gleda, kakor je gledal on dekle, ki	A
bolj žalostna kot on, ker on ni še pravilno ‚	naš’	, ko gleda dekle, ki pleše V Rimu so na seji	A
zdaj je prav, da ima Milka, ker on je zdaj ‚	naš’	in bo šel kmalu na univerzo v Bologni, ona pa	A
za vsa leta in dni, ki jih on ni doživel kot ‚	naš’	. Vstal je.	A
pozabiti se, postajati ob nji počasi, a globoko, ‚	naš’	.Vendar tudi želja, da bi bila ona zdaj, ta hip	A
ker ga čaka stric, da bi kosil z njim. »O,	naš	študent!« pravi. Potem še pravi: »Tiste bukve	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani