nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ampak to še ni konec, ko ste se vi srečali s Francozi, da bi jo skupaj udarili proti Šleziji, je bil Simon še zmeraj z menoj. Blizu Münstra je najel konjsko vprego z voznikom vred in na lahkem vozu smo se slovenski romarji, zakaj zdaj so bili z menoj tudi Amalija, župnik Janez in tisti očak z belo brado, vozili po široki tuji deželi, daleč od doma, daleč od cilja, a jasno namenjeni tja, naš voz je bil nebeška kočija, ceste pod seboj nismo čutili, potovanje je bilo lahkotno, vsi so se smehljali. Potovali smo ob reki Ems, nebo in njegovo vodovje na zemlji se je umirilo, konji so premikali široke boke pred nami, svet je postal lahek, pregleden in obetajoč, stkan iz sanj, kakršnih ti, Windisch nisi imel še nikoli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani