morje (401-500)

ograji, kot da bi onkraj nje valovalo nemirno	morje.	Glavan se je čudil in po veliki glavi so se mu	A
Vedel je, da mora na pomoč, in zatulil je čez	morje	kot volk.Kladivo mu je tolklo v prsih, po lobanjskem	A
ekspedicijo končal na začetku. Iz obupa je skočil v	morje	in tako naredil konec svojemu trpljenju.V naslednjih	A
k obali, kakor jegulja, ki potuje v Sargaško	morje.	Vse bliže je bil Queretaru, ubijajoč, uničujoč	A
zasneženih gora na kopnem, . / . / stran 54 . /	morje	se je bleščalo, na drugi strani pa je dobro	A
načrtovali pristanišče v Rovenski. Ostal je v	morje	položen spomenik, padli kamniti obelisk, ki	A
pomislijo, da je otok prijetno zelen, da je	morje	modro in da je z nekaj sreče mogoče videti delfine	A
zgoditi. Sliši bučanje, njej veter buči kot	morje,	ki ga ni nikdar videla.Za oknom se zasveti šibka	A
/ Pogled stopi iz nje in jima sledi skozi	morje	bučečega vetra.Sedita na slamnatem ležišču ob	A
vrhove smrek, ki jih pregiblje veter. Buči kot	morje,	v valovih se spušča njegovo bobnenje po pobočju	A
včeraj ali danes. Mehiški zaliv in Jadransko	morje	sta združena, Mississippi se izliva nekje pri	A
na nebeškem svodu in potem dolgo padanje med	morje	množice na Mardi Grasu, valujoče in nemirne	A
rekel naglas, kakor rečejo otroci, ko zagledajo	morje:	to je morje.Alpe, je rekel, ko je senca letala	A
kakor rečejo otroci, ko zagledajo morje: to je	morje.	Alpe, je rekel, ko je senca letala podrsala ob	A
ležiš pod njimi, bučijo kot veliko, počasno	morje.	Z vodnega traku se je silovito odblisnila navzgor	A
in spuščeni konj je bredel skoznjo kot skozi	morje.	Oči je imel zazrte v daljavo, pred njimi je vstajala	A
oči. Klecajoče noge so brodile skozi megleno	morje,	odsotne oči so se svetile skozi jutranji mrak	A
navzgor po hrbtenjači. Daleč zadaj je videti	morje.	Čisto mirno je in bleščeče.	A
viharji in ga podnevi izžira in luži negibno	morje.	Tu, čisto blizu na levi pa se dviga zidje	A
nenadoma razpuščeno in blodnjavo spusti. Spodaj	morje,	z razčlenjenim kamnitim obrežjem, malo na desni	A
slišali škripajoče vozove, videli sinje Jadransko	morje	okrog Krfa in vonjali smodnik solunskih bitk	A
reka. Reka, ki kar teče in teče tja v Črno	morje,	bolj ko jaz sedim tu in bolj ko vozijo vlaki	A
svojih mirnih valovih lepo nosila tja dol v Črno	morje	ali kam že teče.Toda notri je hladni ribji zverinjak	A
Vršički smrek so bili rdeči. Bučalo je, kakor	morje.	Zatem tišina.	A
je v naglih, silovitih sunkih iskala izhod.	Morje	je Jadransko, ladja je Liburnija, midva sva	A
drugače. Zdaj je šlo za to, da se namesto v	morje	požene v srce, v svoje in njeno srce, v tisto	A
zgoščevala in se obenem razpirala, voda in zrak,	morje	in nebo.Telesna snov se je razveznila ob udarcu	A
svet se je zganil in razburkana noč je kakor	morje	vzvalovala okrog nog in telesa, po obrazu me	A
jeguljah in njihovih čudnih poteh v Sargaško	morje.	- No, kaj je zdaj?	A
nikoli zanimala potovanja jegulj v Sargaško	morje	in vse tiste nenavadne stvari, ki mu jih je	A
To potovanje od Jaffe čez Jeruzalem in Mrtvo	morje	na Masado ga je kar nekako obsedlo.Ob zadnji	A
ladji, ki je nestrpno čakala, da odpluje na	morje.	Toda v kotu celice je nekdo potegnil za ročico	A
pokrajine. Trst, Odesa, Antwerpen, Jaffa, Mrtvo	morje.	Včasih mi zablisne kakšna podoba v budnem stanju	A
na ladjo. Poslušat signale, ki potujejo čez	morje	in pod vodo.Malo sem premišljeval in vsi so	A
zmešnjavo signalov, ki potujejo čez svobodno	morje.	In odtaval sem po svobodnih zaporniških hodnikih	A
pojedli še zadnje konzerve, pa smo gledali v	morje	in se basali s sladoledom, ker tam so imeli	A
Peljal sem se z Leonco, vozila sva se čez mirno	morje	na najlepšem potovanju, zmeraj je rekla: Na	A
ve, vidi pa ničesar. Če stopi ven, je samo	morje	in črta na obzorju.Lahko bi rekel, da naju je	A
oknu. Ladja se pelje, Livada je ladja, okrog je	morje.	« »Nekatere nosi luna tudi podnevi,« je rekel	A
Okrog žice, ki smo jo držali, je bilo zeleno	morje.	Vse so pokosili, porazirali do tal, noben koruzni	A
bila vsenaokrog zelena čistina, kakor puščavsko	morje	okrog Masade.Če sem priprl oči, sem jo v trepetanju	A
naučiti gledati gozd, je rekla. Znam gledati	morje,	sem rekel, znam gledati morje pred alžirsko	A
Znam gledati morje, sem rekel, znam gledati	morje	pred alžirsko obalo in v Karibih, znam gledati	A
pred alžirsko obalo in v Karibih, znam gledati	morje	in tudi oblake nad njim.Znam poslušati radijske	A
z zidov Masade tja, kjer je bilo puščavsko	morje,	daleč zadaj temna ploskev Mrtvega morja.	A
je vroče, v daljavi je bilo v meglicah Mrtvo	morje.	Vroče je, je rekla, ni pomladi v Masadi, je rekla	A
Masadi, je rekla, samo vročina in pogled na Mrtvo	morje.	Kaj govoriš, sem rekel, ne razumem te.	A
spodaj je bil prepad, daleč spodaj je bilo Mrtvo	morje.	Obvisel sem prilepljen na steno stolpa, med nebom	A
v Odeso, sem rekel, spet se bova peljala čez	morje	v moji kajuti, razložil ti bom, kaj je oscilator	A
pustijo tako smešno sprijete, kot bi razburkano	morje	obstalo, tako štrlijo navzgor in na vse strani	A
pojdemo na nevernike in zapodili jih bomo čez	morje	nazaj, odkoder so prišli.« »Križarsko vojsko	A
gnalo še dalje, posebno jo je mikalo videti	morje	in bogato, veselo življenje v Trstu, o katerem	A
čemeren in dremoten. Megla je bila pala na	morje,	nebo je bilo pa prek in prek zastrto liki s	A
v najhujši suši ni usehnila. To je bilo moje	morje,	po katerem so se vozile moje ladje v daljna	A
žaloval, naredil sem si drugo ‒ s papirja. Moje	morje	je bilo tudi živo.Žabe vsake velikosti so gospodoval	A
sonce tisoč barv. Jasno nebo in temno, globoko	morje	je sijalo v njih. Minka je bila tip ženske lepote	A
poslopju, pred katerim je bilo živo vrvenje.	Morje	naroda se je trlo na peronu.Čakali so na vlake	A
jutranje sonce in je obsijalo velikansko snežno	morje	z rdečim sijajem.Kakor visoka božična drevesa	A
svetlobi pomladanskega sonca. Krog hiše se je trlo	morje	naroda.Petje in vriskanje je pretresalo zrak	A
zmagovita kot nekomu, ki je ravnokar preplaval	morje.	Bil sem spet očitno res tako pijan od vsega,	A
ki se ziblje in ne pozna drugega tam doli kot	morje,	obalo, pristane, viharje, otoke, viharje, pristane	A
viharje, otoke, viharje, pristane, obale in	morje,	ziblje in giblje se, giblje in ziblje se, ziblje	A
nebeško kraljestvo podobno mreži, ki so jo vrgli v	morje	in je zajela ribe vsake vrste, ko so jo napolnili	A
priplaval iz morja misli in pognal vse drugo nazaj v	morje	nezavestnosti: skrhala se je za hip narodna	A
siromakov, ki pri težkem delu nosijo v sebi celo	morje	poštenja, in zamislil se je v podlo kulturo	A
naj bi se ljudje več ne vojskovali. Segnilo bi	morje,	da ni vetrov, sperelo bi človeštvo, da ni vojsk	A
grbasta, valovita. Na njo je lilo solnce že	morje	svetlobe.Tu sem so zahajali ob krasnih popoldnevih	A
tisti kamen, kuriti z njim in ga prodajati čez	morje.	Ker nima zadosti delavcev, jih vabi v svojo deželo	A
ti povrne! Zunaj bi imel vedno od ene strani	morje,	od druge gorje ‒ to pravi sam.Zunaj se je vedno	A
odvrnila Vaš jasni pogled v samega sebe, v tisto	morje	lepih misli in plemenitih načrtov, iz katerega	A
soli, da še vodo solijo in se tej vodi pravi	morje.	Tam sol tudi prodajajo.	A
stoji in gleda daleč čez sivo mesto in sinje	morje	slovita cerkev čudodelne Matere božje. Pri tej	A
rib . / . / stran 75 . / niku, zraven so peli »	Morje	adrijansko«, in zelenko vina so tudi imeli s	A
tiha, potem gre mladi par za nekaj časa čez	morje	v Dragamacijo ali kakor se pravi, da Janko popolnoma	A
dišala. . / . / stran 29 . / KAKO JE KIHALO	MORJE	IN KJE STA NOČILA GOSPODA KOCMUR STAREJŠI IN	A
»Kaj bova pa igrala, jaz in ti?« »	Morje,	« je kratko odgovoril Likar. »Ali morje?«	A
»Morje,« je kratko odgovoril Likar. »Ali	morje?	« »Morje.	A
»Ali morje?« »	Morje.	Boš že videl.«	A
Boš že videl.«	Morje!	Stanka so pričeli obhajati dvomi, ali bo kos	A
plešo in z zlatimi naočniki in jih kregal: »	Morje	zadnjič ni bilo morje, ampak kislo mleko.Vihar	A
naočniki in jih kregal: »Morje zadnjič ni bilo	morje,	ampak kislo mleko.Vihar je na morju, razumete	A
Zdaj je Stanko vedel, kako je treba igrati	morje.	Saj bi bilo prav kratkočasno noreti pod plahto	A
želel izpod nje ‒ hitro se je naveličal biti	morje.	»Likar, slišiš, ali bo še dolgo trajalo?«	A
sanjah ni slutil, da bi bilo mogoče na svetu:	morje	je pričelo kihati.In kako je kihalo, kar kih	A
muzali ‒ drhal! Nemara se jim še dobro zdi, da	morje	kiha.Lase bi si bil izruval gospod intendant	A
na oder. V zadnjem dejanju je igralo zopet	morje.	Ležalo je mirno kakor kislo mleko in lastniki	A
je vprašal Tonček. »Jaz bi se peljal kar čez	morje,	« je razkladal Milan, »v Ameriko, v deželo, ki	A
ni razumel teh reči. »Pa kako bi prišel čez	morje?	« Milana je razgrevala domišljija, da mu je lice	A
tega fanta ne bo več nazaj. Gotovo bo šel čez	morje,	saj je zmeraj sanjal o tisti grdi Kolefoniji	A
in zakaj prenočuje v drvarnici, na mah mu je	morje	skrbi spet zagrenilo mlado srce.Zamežal je	A
visokimi palmami, ob palmah so privezane ladje,	morje	pljuska čez obalo.In videl je v duhu kapitana	A
kazala poldne. Spomnil se je vajenega kosila in	morje	in brodi so se umaknili daleč in daleč proč	A
obloženo z zaboji. . / . / stran 188 . / »Kar v	morje	bi te vrgel!« Milan je zrl možaku v razjarjeno	A
Čemu pa postajaš tukaj že ves dopoldan?« »	Morje	gledam,« je odgovoril Milan. »Ali ga še nisi	A
Po kaj si pravzaprav prišel semkaj?« »Čez	morje	bi se rad peljal.V Kalifornijo.	A
Kje imaš pa potni list in dovoljenje za čez	morje?	O ti buča otročja, kaj se ti sanja o svetu?	A
hiša, kakor graščina! Mirno je prihajal, rezal	morje,	da se mu je penilo ob straneh, večji je postajal	A
druge nočne golazni? Ali ga prodajo daleč čez	morje	v tuje kraje, na vroče plantaže?Take in enake	A
pravil o Reki! Tudi Stanko mora na Reko ‒ tam je	morje,	tam so ladje, vsake vrste ljudje! Pozabil je	A
Sopotniki so vstajali in rinili k oknu. »	Morje,	morje!« Stanko je stopil na klop in prek glav	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani