nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: V Filisteji, poved v sobesedilu:
Roke so segale v žep in brskale za vžigalicami, ko sem slišal spodaj šumenje katere si že bodi reke, ko sem slišal tisti ropot po vratih, tisto klicanje, ko sem si želel samo tega, da bi vstal in tekel, ko se je spodaj oglasila sirena. Ležal sem na hrbtu in čutil na telesu vso težo zemlje in noči, medtem pa je njen znani in prijazni zvok tam spodaj naraščal, luči so se prižigale, svet se je zganil in razburkana noč je kakor morje vzvalovala okrog nog in telesa, po obrazu me je bičalo bodičasto trnje, padel sem na obraz, vstal in tekel dol, ob reki, med svetilkami in klici in tuljenjem sirene. Za mojim hrbtom pa se je prižigalo jutro.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani