Bila je Štajerka in že mlada deklina je šla iz očine hiše in potem je služila po vseh večjih mestih na Štajerskem in Kranjskem, zdaj za pestunjo, zdaj za točajko in zdaj spet za hišno, kakor je naneslo. Ali njeno srce jo je gnalo še dalje, posebno jo je mikalo videti morje in bogato, veselo življenje v Trstu, o katerem je tolikrat čula pripovedovati. Naužila se je tega veselega življenja, poleg je pa tudi okusila mnogo težav in bridkosti, naposled jo je naključje po mnogih nezgodah pripeljalo v Levčevo hišo.