Trlep, Francetov oče, že več let vdovec, se mu je nekaj zameril. Mož čudno živi in ne da do sebe, kar svojo tišči, kakor trmast konj; še sramota, ki se je lani razodela, ga ne obrne.
»In vendar ga moram ukriviti,« se je pater opat odločeval, »sicer mi ga začno posnemati tudi še drugi ...