»Milost vaša« ‒ in Jošt Tolmajnar ‒ v svojem strahu ni vedel drugega odgovoriti ‒ »ženil sem se in zategadelj sem moral od doma!« Oskrbnik je zategnil uzdo, da se je konj spel pod njim. »Ha, ha!« je izpregovoril nato z naglasom, ki je pisarju pretresel srce in drob.