Imeli smo dva konja: pridnega Fuksa in muhastega Miška. Fuks je bil močan delovni konj, Miško pa napol tekaški, napol delovni konj. Pri oranju in vseh težjih delih sta bila vprežena seveda oba, za nedeljske izlete in za hitrejše poti pa smo vpregli samo Miška, ki je znal v zapravljivčku steči kakor pravi dirkalni konj.