Trlep je prav tisto jutro vstal zavred in se odpravil po meniškega zdravnika. Konj je bil lahak; spočit, kakor je bil, je še dosti spešno dirjal po veliki cesti proti Stični, ki jo je odjuga že precej mehčala. »Pomladna sév se bo zakasnila, zemlja še dober mesec ne bo za ôrjo,« je v mislih kmetoval in se oziral po njivah, ki jih je kopneči sneg razodeval bolj in bolj.