jelen (401-500)

Prijeli so se za roke.	Jelen	je bil v sredi.Niso mogli kaj prida hiteti.	A
ognjišča v visoki srednji koči so stali Ostrorogi	Jelen,	Sinjeoka Kodrolaska, Premeteni Navihanec in	A
Vsi so molčali. Ostrorogi	Jelen	se je sklanjal nad vnetilo, urno potegoval vrtilo	A
vred. »Na dobro srečo vsem nam!« je odgovoril	Jelen.	Ponosno je stal poleg ognjišča.	A
pogledal. Seveda. Brkati bi rad videl, da bi	Jelen	ostal vsaj še kolikor toliko navezan na kolišče	A
nista bila nič manj vesela in ponosna kakor	Jelen	sam.Odslej naprej bosta prebivala sama zase	A
Sinjeoka je pričela pripravljati obilno večerjo.	Jelen	je pa stopil ven na mostišče.Pogledal je proti	A
svetlo kolišče. »Hej, Karp,« je spregovoril	Jelen	sam s sabo, »kdo bo komu hlapec!Prej ti meni	A
odšel na drugo stran kolišča, za koče, da ga	Jelen	ni mogel več videti. Ostrorogi se je zagledal	A
koči Jezerna Roža že pestovala dvojčke, se je	Jelen	ponosno in samozavestno zravnal in povedal v	A
tistimi, ki se ne morejo braniti.« Ostrorogi	Jelen	je govoril tiho, da ga nihče ni mogel slišati	A
skozi neodvisno, svobodno življenje. Ostrorogi	Jelen	je stal pred svojo veliko kočo.Težka jelenova	A
nazaj v kočo. Tisti večer so vsi zgodaj legli:	Jelen,	Sinjeoka in oba mladca.Na novo postlanem ležišču	A
zabijati in staviti novo kolišče, in jim je bil	Jelen	obljubil, da jih popelje na lov na lose.Da Ostrorogi	A
Ris in Navihanec sta bila prav tako nestrpna.	Jelen	sam in Sinjeoka pa nista bila prav nič vedrih	A
in odšel s kolišča. »Pojdimo!« je nagovoril	Jelen	mladce in usmeril korak naravnost proti Dolgi	A
votline na pobočju Gole gore kadi dim. Sedaj je	Jelen	dobro vedel, da so res Kozorogovci na Goli gori	A
goščava, da jih skoraj ni bilo slišati. Ostrorogi	Jelen	je molče vodil vrsto mladih lovcev. Izmed mladcev	A
žuborel mimo njih naprej proti jezeru. Čeprav je	Jelen	vso pot moral misliti na Kodrolasko, od katere	A
poženo lose proti prikritim lovcem. Ostrorogi	Jelen	je šel prek zasneženega jezerca na drugi breg	A
mi bo svetila polna luna.« Pa se je Ostrorogi	Jelen	spomnil, da ponoči ne bo nič kaj varno hoditi	A
je više gori v goščavi zahreščal zmrzel sneg.	Jelen	je prisluhnil.»Gredo.	A
No, pa saj bodo.	Jelen	je že slišal udarjanje lopatastega rogovja ob	A
Druga tropa je pa divje planila v beg.	Jelen	se je zbal za oba mladca.Še pomandrati bi utegnila	A
Los je omahnil na stran in obležal. »Dobro!«	Jelen	je razprostrl roke in pohvalil Premetenega.	A
ravno še mogel prijeti za obe. Kakor je bil	Jelen	vesel obilnega plena, bi mu bolj prav hodilo	A
Navihanec in Ris bosta pa krmarila.	Jelen	je še natančno povedal, kako naj peljejo.Da	A
in potegnili. Preden so zginili v goščavo, je	Jelen	poklical Navihanca nazaj: »Glej, da vse prav	A
Premeteni je stekel za tovariši. Ostrorogi	Jelen	je pa ostal sam.Sneg okrog njega je bil ves	A
Pa se ni mogel domisliti, kaj.	Jelen	se je obrnil in zginil v goščavi ob Dolgem potoku	A
premikal. In je sklenil: »Naj bo, kakor hoče,	Jelen	že sam ve.Meni nič mar.	A
odvlekli iz nje oba uplenjena losa. Ostrorogi	Jelen	je bil že zgodaj za dne prispel do skalne votline	A
Tista dva, ki sta morala ostati pri Ostrorogem.	Jelen	je bil upehan.Pa če bi bil še tako spočit, bi	A
kar pokazal izpred votline. Sta imela oba,	Jelen	in Jalan, ostre oči. Udarnega mladci so pohiteli	A
vrnili nazaj do skale v koncu Dolge doline in je	Jelen	med njimi tudi razločno spoznal Sinjeoko, so	A
naproti. Še preden so dospeli pred votlino, je	Jelen	že vedel, kaj se je bilo zgodilo ponoči na njegovem	A
se je sukal skoro ves čas okrog Jezerne Rože.	Jelen	bi bil še čul, pa so se Udarnemu same začele	A
pa je na široko zamahovala z obema rokama.	Jelen	je mladcem odrukal. Kodrolaski je pa odmahnil	A
drug za drugim utonili za sleme. Ostrorogi	Jelen	se je pa podrsal po pobočju navzdol do Dolgega	A
doma. Je mislil on in Ščuka in Som tudi, da	Jelen	že poskrbi za Kodrolasko in jo spravi tako visoko	A
izvleči iz Sinjeoke Kodrolaske. Da Ostrorogi	Jelen	nikoli ne vzame nje, vsaj za prvo ženo ne, ko	A
Slabič. Bo pomnil	Jelen,	kdaj je z njo vred zavrgel poglavarstvo v mogočnem	A
pritrditi na konec puščice kresilnikovo ost. Bo že	Jelen	odločil, kdo napravi bolj prav.V drugi manjši	A
pa še ne bo, dokler ne pobeli sneg, je sodil	Jelen	in pogledal prek narahlo vznemirjenega jezera	A
zavesla v ono stran, da spet vidi Jezerno Rožo.	Jelen	je stopil nazaj v kočo.Priložil je na ogenj	A
bila lahko ostala pod njimi, da se ni Ostrorogi	Jelen	zagledal v Jezerno Rožo.Ali pa, če bi si ne	A
plesti mrežo, v katero naj bi se ujel Ostrorogi	Jelen.	Pa ji ni šlo tako po čislih, kakor si je bila	A
Jezerno mi pa vsak čas utegne prevzeti Ostrorogi	Jelen.	« Neokretni se je izdal do konca.Jelki sicer	A
in bi moral biti že davno spet na kolišču. Pa	Jelen	je razumeven in bo uvidel, kako prav je naredil	A
drugemu ne sme zaupati kakor samo Ostrorogemu.	Jelen	ni kar nič pomišljal.Ukazal je Premetenemu,	A
Ostrorogega kolišče je bilo do kraja dograjeno.	Jelen	je dal vsakemu po eno gosje jajce.Ubili so jih	A
čast do konca dograjenemu kolišču Ostrorogi	Jelen	in njegovi ta dan niso več delali.Lenuharili	A
Otroci so se kar za trebuhe prijemali.	Jelen	in Premeteni sta se pa pogledovala in se tu	A
nekaj storiti, kakor je bil naročil Ostrorogi	Jelen.	»Le kar,« je odvrnila Postrv.	A
pričakati ni mogel. Skrbelo ga je, če sta oče in	Jelen	opazila njegove tri kresove.Morda nihče ne čuje	A
Ostrorogi in Udarni. »Kaj je?« je hlastnil	Jelen	v mladca. Preden je Premeteni Ostrorogemu razložil	A
v ustih je prvi planil na mostišče Ostrorogi	Jelen.	Zagledal je, kako zgoraj pred kočo Karp vleče	A
Preden se je Neokretni dobro zavedel, ga je	Jelen	že zgrabil za goltanec in segel v usta po bodalo	A
ona njegova prva žena in njen sin Ostrorogi	Jelen	njegov naslednik na rodnem kolišču!Kako vse	A
Udarnega Jalana izpod Snežnih gora. Čez leta pa	Jelen	prav gotovo zagospodari nad vsemi rodovi v Velikem	A
izprevidi. . / . / stran 13 . / Če se pa	Jelen	raztogoti in plane na Neokretnega, pokonča do	A
koliščem pa so hiteli zakasneli drevaki. Ostrorogi	Jelen	je pravkar trčil ob svoj pristajni most.Karp	A
sklonjenima glavama stala njegova sinova, Karp in	Jelen.	Ostrorogi je že tudi sam sivel. Oba sta se že	A
molče odšla. Ostali so sami: Som, Karp in	Jelen.	Prej izmučeni očetov obraz je zaživel.	A
domisliti pripravne besede. Iz zadrege ga je rešil	Jelen,	ki je nestrpno vprašal: »Kako je očetu?« »Slabo	A
in se obrnila in velela Črni in Karpu oditi.	Jelen	pa da naj ostane v koči, da ji pomore, če bo	A
In eno izmed novih vesel prinesi.« »Bom.«	Jelen	je odhitel ven na mostišče. Neokretni in Črna	A
Neokretni in Črna sta se brž vrnila spet v kočo.	Jelen	ni maral klicati Karpa zavoljo vesla nazaj.	A
lastni ugled je treba poskrbeti, si je mislil	Jelen,	povedal pa Karpu tega ni. In so odveslali Ostrorogeg	A
uglednega glavarja Dolgogrivega Zobra. Z Zobrovci je	Jelen	že od nekdaj skušal biti čim tesneje povezan	A
bilo kaj prav zaradi potomstva. Rjavega je	Jelen	poslal v kolišča vzdolž Oblega hriba prav do	A
pod Belim otokom. Vsem je ukazal Ostrorogi	Jelen,	naj na široko vabijo.Ne samo može, temveč tudi	A
mladce iz uglednih družin. Nazadnje se je	Jelen	domislil še Kozorogovcev.Prav izpod Snežnih	A
odraslih štirih sinov ni nikogar več doma.	Jelen	je bil v zadregi.Pa si je domislil, da bosta	A
dan. Pomirka, Brleza in Premetenega je pa	Jelen	itak pričakoval šele naslednje jutro.Dogovorili	A
Vse jih je gledalo.	Jelen	pa je ponosno stal med veljaki in obraz mu je	A
/ . / stran 32 . / ni most, ko je Ostrorogi	Jelen	rezko zaklical v vsesplošno tišino: »Stojte	A
vendar še nikoli ni dogodilo. In kako si upa	Jelen	ukazovati na tujem kolišču.Kaj poreče Karp?	A
Kodrolasko. Ta hip je že prihitel Ostrorogi	Jelen.	Je tudi minilo že več let, kar je zadnjič videl	A
navzgor. . / . / stran 35 . / Spredaj Karp in	Jelen,	sredi med njima Sinjeoka, zadaj pa Sokol in	A
najbolj prav, če se temu primerno tudi vede.	Jelen	je tesno stisnil sestro za roko.Z drugo pa je	A
priskočila pomagat, kar se pa pravzaprav ne spodobi.	Jelen	je bil v nerodni zadregi.Pa preden si je domislil	A
očetu za nadaljnjo pot mešiček soli. Ostrorogi	Jelen	je pa gostil glavarje s pečenimi bobrovimi repi	A
Veliko jezero je pričela legati tema. Ostrorogi	Jelen	je pa na svoje mostišče še dolgo slišal nerazločne	A
parjenju bobrov se je tudi to pomlad Ostrorogi	Jelen	namenil pregledati svoja bobrišča, da vidi,	A
obsežnega mostišča je pa mrko prhnil Ostrorogi	Jelen:	»Mmmprrrh!« Ni mu bilo prav, da se Sinjeoka	A
žvižgi selečih se ptičev. Kako rad je Ostrorogi	Jelen	kot plamenolasi mladec v jasnih nočeh polegal	A
oblagodaril s premoženjem in s številno družino.	Jelen	je dvignil nogo, ki mu je na trdih okroglicah	A
vrh odsekanega hriba ob izlivu Reke. Ostrorogi	Jelen	se je spomnil Košate Jelke, ki je na Somovem	A
doslej negibno sedel, se je preganil. Čof!	Jelen	se je zdrznil.Ostro je pogledal v somrak.	A
novega, številnega rodu. »Lej!« je zamrmral	Jelen,	»kako smo si koliščarji in bobri podobni.Še	A
»Aha! V daljni svet je namenjen,« je vedel	Jelen.	»Prav ima.	A
odsvitalo v jezeru. Ne, take noči Ostrorogi	Jelen	na Velikem jezeru doslej še ni pomnil. Naenkrat	A
sebi in ga brž utolažila. On pa, Ostrorogi	Jelen,	že dokaj trden gospodar, se ni niti zmenil za	A
sekiro v roki, bi mu ne moglo biti bolj tesno.	Jelen	je gledal čimdalje ostreje.Kar čutil je, kako	A
na tla in njena ost je zvenknila ob kamen.	Jelen	je ni pobral.Držal je že za prvo vejo.	A
hotel ugrizniti naravnost v njeno zdravo lice.	Jelen	je stegnil roko, da žensko ubrani.Lisjak ga	A
Lisjak ga je pa do krvi popadel.	Jelen	je brž segel po sekiri, da lisjaka ubije.Ranjena	A
led vzdolž vsega Velikega jezera. Ostrorogi	Jelen	se je zavedel, da spet mirno sedi v najvišji	A
Kaj da jih ni prej slišal. Ostrorogi	Jelen	je bil sedaj trdno uverjen, da mu je Nevidni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani