hudič (201-300)

Tega ne morem, Katarina. Sovražim ga, nek	hudič	je v njem, ampak potolči ga ne morem. -	A
razvrata. Windisch, strastna žival, utelešeni	hudič,	priporoči svoje srce, je rekel, stotnik Windisch	A
Bes se je sunkovito vrnil. Ta je	hudič,	tudi kadar je napol mrtev.Z isto nogo je težko	A
naklepe? Ne razume ženskega srca, ki se mu ubogi	hudič	Windisch smili kot nihče drug na svetu, tako	A
razumeti, kaj je Katarini, zakaj se ji je ubogi	hudič	tako zasmilil.Ne razumeš! bi najraje zaklicala	A
njej, ne pa tam gori na odru, ljudje potihnejo,	hudič	pleše okrog Adama in Eve, angel z mečem spregovori	A
Ampak bil je tam. Potem je bil	hudič	pa pol.Požigalec prijet in podobno.	A
frčalo na vse strani. Za njima so streljali ko	hudič,	ta dva premetenca pa sta dvignila kripo, da	A
To sem moral vedeti. Kateri	hudič	me je zaustavil tam na ulici, mi zasukal misel	A
/ stran 122 . / naprave, ki jo upravlja sam	hudič.	Pozabil sem ga izklopiti.	A
prišla do reke in ne more čez. Kaj je to za en	hudič?	je rekel Mihael.Truma v raševinastih oblačilih	A
v tankih skupaj z Izraelci, zato zmagujejo.	Hudič	je doma v Holywoodu. Nenehna bitka med jasno	A
pozna melanholije, vsa Četrt se je izogiblje kot	hudič	križa.Morda jo pozna Jezus, a samo kadar igra	A
hihitalo, večer se je hahljal. Smejala sta se	hudič	in ljubi Bog. Žalost je bila brutalno izrinjena	A
Potem je spet med gnečo teles, stiska ga.	Hudič	ni spravljen v melanholičnem računalniku Freda	A
vohati človeški smrad in žveplo. Močno pa je	hudič	zasidran tudi v ameriški tradiciji.Znano je	A
9.	Hudič	je puran brez oči. Ta slika je ostala.	A
ni i, ni i, je irresponsible, je irritate, in	hudič,	hiperbola, hipokrizija, J preskočim, tu je K	A
Nočno tišino pretrga divji smeh z ulice. To se	hudič	krohota njegovi človeški bedi, zviti v embrionalni	A
ljudi, saj imamo dosti živine za ubijat."	Hudič	v Rajski dolini Jurij Ogrizek in Katka	A
noči šepetaje mlademu Juriju zaupal: tu ima nek	hudič	prste vmes. To je bilo tisto poletje, ko	A
se mu izpovedoval. Bil je prepričan, da je	hudič	prišel v Rajsko dolino prav z njim in z nikomer	A
jo spet prižge in na papir pripiše: "Vse je	hudič	uzel!" Knjige Pozimi leta 1920	A
videl, reče Vili Fink, boš videl, zdaj bo kmalu	hudič!	Tako reče in zvit v gubo zdrsne s kamnitih stopnic	A
ki odmevajo na vseh straneh od sten. Ko	hudič	teče čez betonsko površino, da črte res ostro	A
gre na drugo stran ceste, kadar se srečava, ko	hudič	beži pred mano.Ti pa ne veš, zato ti bom zdaj	A
/ Glavini sem rekel, da je v Avstriji cel	hudič	in da zdaj pač ne grem tja gor, kjer gorijo	A
za zmeraj pokopana. Potem pa je prišel ves ta	hudič	z Žigonom, s tem čudaškim mladim človekom, z	A
je enemu pazniku držal nož na vratu, nov nož,	hudič,	kje ga je vzel?Zgrabil sem ga za srajco in ga	A
pasji lajež, kriki, nazadnje nekaj strelov. Lep	hudič	je moral biti zunaj v temi, po travnikihin mehkih	A
po hodnikih in čez dvorišče na stražna mesta.	Hudič	je šalo vzel, zdaj, v tej odločilni jutranji	A
delaš, je vseeno, ko se začne čakanje, takrat je	hudič.	Tudi ko se začne, ne misliš več.	A
Ban, jaz nisem ravnatelj osnovne šole.« Ta	hudič	pa s cevjo od mojega čela do trebuha in nazaj	A
čela do trebuha in nazaj in ves nekam napet,	hudič	vedi od česa.Nekaj se mu je sfecljalo v glavi	A
je grozil odnesti s sabo drevje in ljudi. Pa	hudič	svojih rogov še niti dobro pokazal ni, je pomislil	A
zaporedje - streljalo se je, da je ropotalo kot	hudič,	potem je nastopilo okoli dveminutno zatišje	A
zažigalno vrvico, za katero je dejal, da poči kot	hudič,	nevarna pa da ni. Takoj po polnoči, v novem	A
tretji pa potegne Jurija v stran pod cesto. »	Hudič,	stoj!« vpije Križan in dere v hosto za ubežniki	A
ni hotel povedati.« »Za reveža pa menda še	hudič	ne mara,« opomni Miha in dregne z gorjačo v	A
takoj,« zavpije fant in vozi dalje. »Nazaj,	hudič!	Če ne, ustrelim,« se sliši v drugo.	A
človeka k tatvini zapeljal.« »Koliko hočeš,	hudič?	Povej!« zavpije Rožanec togoten, in tudi Juriju	A
Gašper,« je dejal Gašper polglasno. »In če si	hudič,	boš bežal,« je dejal Miha, in robato poleno	A
Potlej si brez skrbi in za tvojo dušo naj se	hudič	pod nosom obriše.Ali ni res?	A
z rdečim robcem potni obraz. »Zakaj pa noben	hudič	ne strelja?Kje je Mlakar?« »Mlakar! Mlakar!	A
začela vleči vsak za en roč. »Ali boš izpustil,	hudič?	« je klel eden in vlekel na svojo stran. »Jaz	A
vse delati, in za zahvalo slišijo: � je	hudič;	baba gospodar pa volk mesar!’Za ženo ni nedelje	A
eden izmed vojakov in zobje so mu šklepetali, »	hudič	je prišel ponj.« V mesečini sta se prikazali	A
govoriti o vojski. Jaz se bom zagnal mednje kakor	hudič,	ki ga je naš Zveličar zapodil med prašiče.«	A
Kaplar je tako cifrasto zaklel, da ga je bil	hudič	vesel, ako ga je slišal. ‒Marš od tukaj! ‒ je	A
Mogoče pa Bog le ni ničesar kriv? Samo:	Hudič	je vseskozi v tebi, pa si mogoče Bog ne upa	A
probal, si niti ne more zamisliti: kot bi nek	hudič	zagrabil avto in ga takole frcnil, je pokazal	A
bi te ponoči čarovnica jahala, podnevi pa bi	hudič	prihajal z računi, mi je pomenljivo pomežiknil	A
še: Prideva midva lepo doli do meje, potem pa	hudič	ugotovi, da mi potni list več ne velja.Pa mu	A
zanjo, dal bi se za njo v zameno, tudi če bi sam	hudič	prišel po njo iz te črne vode, v resnici pa	A
Malačiči, ki je vmes ponavadi dremal. Tega ji še	hudič	ne bi napravil, da je zdaj brez užitka, kaj	A
le našla kaka trda in pravična roka. Ko ima	hudič	mlade, je zavzdihnil ‒ kot bi mi bral misli	A
sem pač lahko v temi. Tega mu ne odpusti niti	hudič,	je prikimal.Čeravno bi mu bilo najverjetneje	A
hodniku in se nato vrnil med vrata. Ker tega še	hudič	hudiču ne bi napravil! me je ustrelil s kazalcem	A
brez vrednosti, Tjaž jih je poslal k vragu,	hudič	naj vzame zavod z njegovim besednim zakladom	A
lakomnih oči gleda na pogačo. Atif itak gleda kakor	hudič	na Veliki petek, Gajer se zvija kakor črv v	A
Naj mu gnije na duši tisto, kar nam je ukradel	hudič.	«, »Če bo le res tako.	A
gospodo ni kazni, le nas hlapce straše z njo.	Hudič	naj vse vzame!« je rohnel Janez v trdo noč ter	A
njim drzni hajduk ali sam pravcati slovenski	hudič,	ki ga je bil klical kuhar. »Tiste marke bi nam	A
sedaj ta grozni človek?« . / . / stran 325 . / »	Hudič	ve.Šuma je njegovo polje, trata je njegova postelja	A
Samojlu, kjer imava kredit z neomejeno zavezo.	Hudič	je vzel, žid bo zopet dal.«Oba sta se prisiljeno	A
raznesla novica, da je cesarjevo hčer obsedel	hudič	in da cesar obeta neizmerno blaga onemu, ki	A
bogastva. Zgodilo pa se je čez nekaj časa, da je	hudič	obsedel tudi hčer sosednjega kralja.Kralj sporoči	A
petdeset topov naenkrat. In glejte ‒ ko je neumni	hudič	slišal toliko grmenja, je začuden vprašal iz	A
pogledal na tovariša. »Le kar tako piši ‒	hudič!	« je zarohnel Damjan.Posmejal sem se mu v obraz	A
Posmejal sem se mu v obraz. Nadevek	hudič	me ni tako nemilo dirnil kakor poprejšnji osli	A
Maribora. To je takšen potepin, grdun, cigan,	hudič.	Hoha, Aga, na-na-na, haaa!«	A
preblizu. In petičen je, denarja ima kakor	hudič	toče. ‒« Bodril je Smuka.	A
ni drugega razvedrila! V sili je pes česen,	hudič	pa muhe ... Smukova se je pripravljala na sodnijo	A
distonira! ‒ če pa zatepta z nogo, vzklikne »sakra	hudič!	« in ljuto pogleda kakega vojaka-godca v orkestru	A
je odvetnik ‒ da ne bo dosti govoril (naj ga	hudič	jaha!) in da podaja le sledeče ugovore: 1. da	A
opisal in nedvomno dostavil, da ga je tačas	hudič	premotil, marveč je bil kaznovan zgolj zavoljo	A
ali ste živi? Sem že mislil, da vas je vzel	hudič!	« Strokovnjak je bil v kazenskih in v pravdnih	A
iz njegovih ust: »Mej duš Slovani, prekleti	hudič,	naša reč slovanska, fiks Lavdon, sakramensko	A
bomo potem imeli posojila iz inozemstva kakor	hudič	toče in ne bo več treba da strada Hercegovina	A
Kranjci, ki govore kranjski: »permejduš in preklet	hudič«	. Jajce je jako priporočljiv kraj v Bosni.	A
nauči v slovenskem jeziku, baš: »Sakramenski	hudič!	« Sakramenskega se nauči hudiča in potem meni	A
ga lahko postavil. Ali pa vzemimo: »Prekleti	hudič!	«Hudič je poosebljeni pojem greha in zlobe.	A
Ali pa vzemimo: »Prekleti hudič!«	Hudič	je poosebljeni pojem greha in zlobe.Mislim,	A
bi spotikal nad braćo. Ampak: »Sakramenski	hudič!	« ‒ to je drugačna stvar. »Sakramenski hudič	A
hudič!« ‒ to je drugačna stvar. »Sakramenski	hudič«	je nesmisel.Sakrament je svetotajstvo.	A
v apokrifih. »Pri moji duši!« in »Prekleti	hudič!	« ‒ ne zagovarjam ju, nikakor ne.Ali kos smisla	A
Ali kos smisla vendarle imata. »Sakramenski	hudič«	pa je enostavno neumnost.Niti za pesniško figuro	A
Iz roke ni pogledala niti kapljica krvi. »	Hudič!	« zavpije Jurač in udari po kupčku denarja, da	A
zemljo vdrl. Kmeta je pretreslo: Če ni bil sam	hudič?	Še in še se je oziral za tujim gospodom.	A
Ljubi moj, ne tako. Na vojski teče kri in se je	hudič	veseli.Če ti je drugače všeč, ti pomorem.«	A
pomni, kjer je oderuško bogatinstvo, tam je	hudič.	« Vid je pomislil te besede, lajšal bremena revnemu	A
razložil mlad mož: »Zato ker je volitve iznašel	hudič.	Ta hujska, da se cepimo.	A
odlomilo deblo, in vsekal na štor križ, da bi si	hudič	ob njem ne brusil krempljev.Nato se je šele	A
vasovali, pa smo tako naburjeni.« »Vsaka baba je	hudič,	« je zaklel France, pograbil metlo in jo vrgel	A
mu oponesla: »No, čemu pa lezeš za njo, če je	hudič!	« France je izginil za voglom in molčal.	A
konec, vzdihujemo vsi. Če ga ne bo, pobere duše	hudič,	telesa lakota, blago pa vojska. 7. septembra	A
postavili, bi ne mogla reči: Ta je bil.« »Sam	hudič	ga je obdal s temo.« Nato sem jo začel tolažiti	A
so imeli samo dve kokoši in nič prašiča. »	Hudič	nas bo prevejal kot pšenico,« je rekel Klander	A
Ali nisem rekel? Najmočnejši	hudič,	ki se ga boji sam Upravda, naj mu zadrgne rep	A
v večjih potokih ‒ tudi zaradi nje!« »Kakor	hudič	‒ krščanski,« je zašepetal potnik, ko se je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani