nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Srbelo ga je, da bi opozoril nase, zraven pa ni mogel ustaviti ropotanja v prsih, ki se je moralo razlegati na oni kraj parka, ni ga davila samo ta onemoglost, temveč mu je bilo tudi jasno, da si je ne bo upal ogovoriti, njegov skromni besedni zaklad, prilagojen docela drugačnim potrebam, ne bo vzdržal tolikšnega čustvenega navala in tolikšne duševne stiske. Prisotne besede, kot jih je mulil v zavodu, so bile za tako srečanje čisto brez vrednosti, Tjaž jih je poslal k vragu, hudič naj vzame zavod z njegovim besednim zakladom vred. Namesto najbolj naravne stvari, da bi se pobliže spoznala, sta si na tihem, torej vsak pri sebi, povedala imeni in se jih naučila na pamet.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani