To je bil komisar, ki je pred tremi leti umrl, hud gospod, ki so veliko trpeli ljudje pod njim, potem oskrbnik iz Prapreč, ki so pravili o njem, da je po krivem prisegel, potem župnik, tu doli iz Loga, tisti bogati, in še več drugih bogatinov, ki jih pa ni hotel povedati.« »Za reveža pa menda še hudič ne mara,« opomni Miha in dregne z gorjačo v ogenj, da so zletele iskre kvišku. »Veš, Juri,« se posmehuje Miha, »ta oče znajo čarati; povedo ti prihodnost, če hočeš; če te strese mrzlica, kar prosi jih, pa ti jo zagovore, in če ti kdo kaj ukrade, ti pokažejo tatu v zrcalu.«