Čutil sem jo ob sebi polno, krepko, pa vendar krhko in nadvse ranljivo. Ni je bilo reči, ki je ne bi zdaj storil zanjo, dal bi se za njo v zameno, tudi če bi sam hudič prišel po njo iz te črne vode, v resnici pa seveda nisem mogel napraviti ničesar. Nekajkrat mi je že celo spolzela misel, da bi kje spotaknil Lepca in ga sunil z izvijačem, a tako bi pač kvečjemu končal v kehi in se morda vrnil, ko bi jo že zdavnaj snedla leta.