Jaz tudi mislim, da jih bo, in še mislim: ko se bo pravilnik obnesel v saobračaju, ga bodo posnela še druga ministrstva in finančni uradi in veliki župani in sodnije in pošte in celo armada. In bomo potem imeli posojila iz inozemstva kakor hudič toče in ne bo več treba da strada Hercegovina, da stradajo železničarji, da stradajo staroupokojenci, da stradajo novoupokojenci, da stradajo neupokojenci, da stradajo orožniki, da stradajo brezposelni, da stradajo zaposleni, da stradajo pridobitni krogi, da še bolj stradajo oni, ki niso pridobitni, da stradajo trafikanti, da stradajo invalidi, oziroma naj se oni oglase, ki ne stradajo, da bo reč krajša, in ne bo več konkurzov in ne bodo več zaprte šole, ker država ne plača kurjave in luči, in skratka: ne bo več Balkana. [ Jutro, 5. februarja 1928 ] O ljubezni pri ljudeh in fižolu Ali je svet čuden ali sem čuden jaz ‒ eden izmed naju je gotovo.