Zleknjena nizko na sedež sta divjala po nemški cesti proti Črnučam in šele, ko nihče ni streljal za njima, je oče malo popustil pedal za plin; če ju takoj niso ubili, potem nima smisla, da ju zaradi divje vožnje ubije sam... Ampak kljub temu se nista dvignila s sedeža, ki ju je vsaj navidezno varoval v hrbet. Po manj kot petsto metrih je, ob barikadi čez cesto zagledal vojake v čudnih maskirnih oblekah; kar stemnilo se mu je pred očmi.