nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Helena sede na rob banje, namili ga in ga umiva s krpo, drga ga po hrbtu in mu šamponizira lase, miluje ga in se vrača v svoje lastno otroštvo, iz katerega so jo bili pregnali najprej njeni roditelji in nato njeni otroci in njen mož. Njen hrbet se zrcali v ogledalu. Z golo roko, s prsti poteguje po njegovem telesu, ki se ji je bilo namenilo od vsega začetka, a ji ni bilo namenjeno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani