nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Sanje Vilija Finka, poved v sobesedilu:
Vili Fink umakne pogled pred temi sinjimi očmi, pred temi zenicami, ki so tako modre, kot bi bila po njih razlita kakšna svetla vodena barva. Zre v materin hrbet, kajti tudi mati ne more verjeti, da lahko ima kurba iz nočnih lokalov, iz tiste nenehne teme, tako svetle oči, zato se obrne k štedilniku in naprej ropota z lonci. Vili Fink pa nepremično zre v premikajočo se tkanino na njenem gibljivem hrbtu, da je kar pomoči potreben.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani