grad (701-800)

Ondan nas je bilo veliko vkup, lahko bi bili na	grad	Rojinje udarili, pa si ti vse skazil.« Drugi	A
tako neprijaznih dogodkih; vrnimo se rajši v	grad	Rojinje, morda nas tam čaka kaj veselega. IX	A
vasici. Precej pod hribom, na katerem je stal	grad,	bilo je precej obširno poslopje z njivami in	A
od srede popoldne jo vidim. Zmerom ima oči v	grad	obrnjene,« pravi stari grajski pristavnik, prejšnji	A
nastopil, odpravila se je Anica zopet gor v	grad;	ker pa vidi, da beračica še tam čepi, bilo jo	A
ta dan slišati. Prišel je stari pristavnik v	grad,	pa ne samo svojega sina Štefeta obiskat in priprav	A
svoje hiše sredi mesta na utrjeni ljubljanski	grad.	Sicer pa je vsekakor skušal razdražiti meščane	A
pak se jima ni ničesar bati. Ko so prišli v	grad,	zagledala sta meščana dobro znanega človeka	A
mnogih razvalin po dolenjem Kranjskem je znamenit	grad	Kozjak, kolikor se ga še ni sesulo.V petnajstem	A
še ni sesulo. V petnajstem stoletju je stal	grad	še trden, kakor bi bil zidan za večnost.Ponosno	A
stalo je nepredrtno kakor stara skala. Kakor	grad	bili so tudi njegovi stanovalci silni, mogočni	A
drugem hribu, ne daleč od Kozjaka, je stal drugi	grad	‒ Šumbreg.Neka pravljica pripoveduje, da sta	A
se obrne in glasno spregovori: »Le ogledi me,	grad,	in ti, gospod njegov!Ako se mojemu sinu ne zaceli	A
hudoboval nad hlapci: »Zakaj puščate take ljudi v	grad!	« Drugi dan že ni bilo več ciganskih šotorov	A
krdelo v mesto. V naglici smo rešili cesarja v	grad	in zdaj ga oblega Vitovec.Mene pak je sreča	A
svoje reči? Kako bode ta brat osebno varoval	grad,	ako med tem časom prihrumi divji Turek?Imel	A
bilo storiti kakor bratu Petru izročiti sina in	grad.	»Brat je le brat,« mislil si je, »predrugačil	A
sam še ni vedel novice, ki je napolnila ves	grad,	hleve in dvorišče, kuhinjo in orožnice, ki se	A
Peter, bodeš popustil svojo izbo in oskrboval	grad,	mojo, mojega sina in svojo domačijo.Bodi kakor	A
ki je bil precej po Markovem odhodu prišel v	grad	za učenika, le tega in malega dečka Jurja ni	A
Pustite me, jaz vam dam denarja, vse, vse vam dam,	grad	‒ samo mene pustite. Hlapcev imam mnogo, hudo	A
in preden so se zmenili, da bi bilo dobro v	grad	to grozovito novico naznaniti, bili so ciganje	A
dolino. Nazadnje vendar tekó kakovi trije na	grad	Kozjak in vpijejo, da so ciganje dva kmeta ubili	A
bal se je, da bi cigan sicer ne prišel sam v	grad,	kjer bi ga bili precej spoznali, ali pa da ne	A
»drugo pot pridem in te pridem pogledat na	grad,	kako kaj gospodariš.Poročim ti morda tudi, kako	A
bode turški paša, utegne ti četo Turkov pred	grad	pripeljati, toda sive lasé boš že imel tačas	A
gradom; viseče mostnice padejo čez visoke rove in	grad	sprejme krdelce.Družina vre vkup, tudi Peter	A
Zvesti stari služabniki bili so popustili	grad,	ko je nastopil Peter gospodarstvo.Stari Ožbe	A
kloštru pokonci. Opat pošlje tudi posla v	grad	Kozjak gospodu Petru poročit, naj nemudoma pride	A
vsak ali v gosto hosto ali v kamnat gospodov	grad	ali v cerkev, da bi otel svoje lastno življenje	A
Najrajši bi bil prišel domov na svoj trdni	grad,	kjer je imel visoko ozidje, iz rezanega kamna	A
med nami,« rekó mu, »ako ga ne more varovati	grad,	ali pozvedeti moramo, kdo je med nami.« In nesramni	A
In potem, prijatelj, še sinoči je šel eden na	grad	Kozjak, na Mačerolec je šel sam gospod, v klošter	A
prosi cigana, da bi ga peljal v kak zaveten	grad	v okolici.»Kam?« vpraša cigan.	A
jih je glavar popustil in šel s kristjani v	grad	Kozjak.Jeza, ki se je zavoljo tega vnela med	A
bili poslali cigana z dvema hlapcema naprej v	grad	Kozjak, da bi tam oznanili veselo novico, da	A
na Turško prodani bratranec in brat Marko na	grad,	da je vsa njegova hudobija prišla na dan, da	A
za njim popraševal, zastonj so družina ves	grad	prestaknili. Petra ni bilo.Tudi cigana ni bilo	A
Opat Udalrik, ki je bil že popred s Petrom v	grad	prišel, rekel je z žalostnim glasom: »Kakršno	A
častniki in deset mož nocoj še na večerjo v	grad.	»Kaj hočem!	A
nisem videl valpta. Kadar je bilo treba iti v	grad,	šli so oče ali hlapec.Jaz sem se ogibal sniti	A
danes. Ko bi znal in mogel ujeti jezero in	grad,	Babji zob in Črno prst in nad vsemi to nebo	A
kapljica pastirjeve krvi. Prinesli so cvet na	grad.	Pastirjevo smrt so pa zamolčali.	A
III. POMAGAČ Nedaleč od Krškega stoji	grad,	ki ga kmetje od nekdaj imenujejo Šrajbarski	A
Pa saj to v naši povesti ni posebno važno.	Grad	stoji na hribu.Proti Krškemu se razprostira	A
povestjo že so bili uporni kmetje vdrli v ta	grad	in hudo gospodarili v njem. Da se ne bi kaj	A
sovražnikom tedanje naše dežele, Turkom. V ta	grad	smo videli jezditi imenitnega plemenitaša barona	A
dene sekiro na ramo. »Ti, Martin, pa pojdi v	grad,	laglje hodiš ko jaz, in povej, da sva posekala	A
»Ne z menoj. Sam pojdi v	grad,	kamor si namenjen. Tam pozvedi, kdo je danes	A
zopet sama, Lenica,« pravi oče in se obrne v	grad.	Te besede izvabijo vnovič solze iz oči nevestinih	A
neumna,« pravi oče in oba gresta iz dvora v	grad.	VI.	A
nič mar. Kadar to opravimo, zapustimo hitro	grad.	« »Naprej plača?«	A
poroka je bila končana. Svatje se napotijo v	grad	na pirovanje, radovedno ljudstvo se razkropi	A
zakon, kadar bo vdova, kakor baroniča. In	grad	imam jaz v skalovju nad Savo ravno tako trden	A
Razideta se. Peter se tiho splazi v	grad	nazaj.Nihče ni bil opazil, da ga nekaj časa	A
Gremo na Branibor, Marienburg, Gdansk, Stari	grad,	Berolin, Vitemberg (kjer je Martina Lutra grob	A
Jaz in soprog moj. Pridite vendar nocoj v	grad	...«	A
bosta na drugo stran odveslala in potem odidem v	grad!	Morebiti bom imel nocoj še priliko in dolžnost	A
in ne more od tod. Šel je torej za onimi v	grad	in, akoprav je takoj uvidel, da Boleška ne ve	A
znani stvari, ter je odvedla Katinko in Milico v	grad.	Gospodje so ostali sami na vrtu.	A
bi se bil vrnil ter nesel to novico nazaj v	grad.	Pa pozno je bilo in moral je v pisarno.	A
bila napisala Milica. . / . / stran 101 . / V	grad	prišedši, je takoj pozval soprogo k sebi. »Lepe	A
vami govorila; zvečer v mraku pridite tja za	grad,	že veste kam, tja, kjer sta bila zadnjič; vi	A
čul še kratek posmeh in potem hitel nazaj v	grad.	»Nemarna koketa!« sikal je med zobmi.	A
je bil bogat posestnik iz bližnje okolice;	grad	Drenovo, oddaljen dobre četrt ure od Borja	A
izza ovinka na nizkem holmu posestvo Boletovo:	grad	Drenovo. V dolini kraj dokaj močnega potoka	A
se je zmračilo, pustili so karte ter šli pred	grad;	malo pozneje se je pripeljala gospa z dekletcema	A
v trgovski zvezi z Boletom. Oba sta šla v	grad	in guvernanta je ostala sama z doktor jem v	A
hraščini. Takoj potem je odšla guvernanta v	grad	po svojih opravilih. Ostali večer je potekel	A
potrka s paličico ob železo, »vodo bodo s hriba v	grad	napeljali!« »To vi bolje veste, gospod doktor	A
Meden v svojem najlepšem vozu pred drenovski	grad.	Opravljen je bil najelegantneje; frak, beli ovratnik	A
li on znan ž njim?« »Seveda ‒ na Rudnik, v	grad	imate komaj tri četrti ure hoda!« »Oh!«	A
vasi je povprašal, kam drži ona cesta. »V	grad!	« dejal mu je bosonog fantič.»Kakov grad?« vprašal	A
V grad!« dejal mu je bosonog fantič. »Kakov	grad?	« vprašal je mehanično sodnik.»Na Rudnik!« Vran	A
Vrnivšim se, priskakal je na vrtu, ki je obdajal	grad	od treh strani, velik pes z glasnim tuljenjem	A
Slučaj mu je pomagal. Svakinja je odšla v	grad,	da preskrbi majhen obed, drugi gospodje so bili	A
gospodov naproti. Prijatelja sta pozno ostavila	grad.	»Obiščite nas vendar večkrat, gospod sodnik	A
hotel obiskati župnika, in potem pojde peš v	grad	k Heleni; saj barona in svaka in sestre danes	A
južnih brdih krog Rudnika, ostavila sta Mildejeva	grad	svoj.Pri odhodu obiskala sta župnika Janeza	A
petdesetih letih se ni mnogo izpremenilo; vrt in	grad	sta bila tedaj skoro taka ko danes; samo visok	A
postiljon ‒ in za njo kake četrt ure oddaljeni	grad,	o katerem smo govorili. Videlo se je, da je	A
stari gospod umrl?« »Ni umrl; prodal je vse,	grad,	živino in tlačane in šel na Dunaj ‒ ka-li!Vse	A
spoznala, ni se izpremenil domači kraj. Samo	grad	Potok dobil je druge gospodarje.In ti so ga	A
tja in v mislih mu je bilo, da bi šel gor v	grad.	»Pa kaj!« dejal je sam pri sebi, »kdo ve, kakovi	A
holma, kjer je dober streljaj nad njimi stal	grad	Potok. »Obiščite nas vendar!« dejal je pri slovesu	A
je, da ste jo spremili iz gozda do tu dol pod	grad;	pa kje je vendar Olga?« »Na vrtu je,« reče hladno	A
naposled h Kosanu, rekoč: »Ogledite si malo	grad	in vrtove!Pa kaj pravim, vam je bilo vse že	A
vedno rišem, kadar imam kaj časa; očetu sem naš	grad	narisala.« »To mi bodete vendar pokazali?«	A
brodilo po mislih, da bo slikal njo, Olgo! In v	grad	pojde sleherni dan in sleherni dan jo bo videl	A
ko je korakal ravno čez prag, da se napoti v	grad.	Ozrl se je naglo v njo, kajti v besedah njenih	A
ena prvih bila je: kaj, ko bi danes ne šel v	grad?	Morda tamkaj že vse vedo?	A
naročili, da vas počakam tu, prej nego pridete v	grad.	« »Teta ‒ za mene?«	A
vem, da boš prišel. Pa danes podnevi ne hodi v	grad;	jaz sem se grozno zmotila, mislila sem, da se	A
neko pismo; in onega pobalina tudi ni bilo v	grad!	Teti Mari, kakor veš, ne zaupam mnogo in Olga	A
vzdigne nezavedno sestro kvišku ter jo nese v	grad.	Teta gre tiho jokaje za njim.	A
ozidje v visoko, rosno travo; potem sta odšla v	grad.	Čez kake pol ure prebudil se je slikar iz svoje	A
« deje ona ter gleda skrbljivo za njim. »V	grad	pojdem!« reče slikar kratko. »Kaj boš tam?	A
podnožju gorenjskih planin stal je beli potoški	grad	in nad njim temno zaraščen holm; vrhu njega	A
ločim od Berga; in potem ideva domov. Potoški	grad	je moja last; Berg mi ga je dal brezpogojno	A
peljajo. Iz mesta so prišli na Žerinje sem, v	grad.	« »Kaj vraga?« začudi se kmet.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani