grad (801-900)

košatih dreves, katera preraščajo mali holm. To je	grad	Žerinje. Ob stranskem potu, ki vodi od okrajne	A
prijatelju, ki je podedoval tu v bližini ležeči	grad	Razbor!« »A, Razbor!	A
se obrne baron in gre lahkosrčno žvižgaje v	grad	v prvo nadstropje, kjer se je bil v veliki sobi	A
je že, da kmalu ne bi več pomnil, kdaj sem na	grad	prišel, menim, da bode petdeset let, če ne več	A
komaj uro daleč, na Žerinjah, kakor se zove	grad	in je njenega očeta, onega majhnega možička	A
dopustu pri nekem prijatelju, ki je podedoval	grad	Razbor.« »Razbor?« vzklikne nehote stara teta	A
tam toliko let sam zase živel? In podedoval je	grad	za njim nekov sorodnik njegov, sin sestre rajnkega	A
njunem odhodu je tudi grofinja vstala in odšla v	grad,	omenivši še: »Henrik bode vesel, ko čuje, da	A
moram biti doma,« reče tiho. Dospeli sta pred	grad.	»Glej, glej, naša soseda že prihajata; jaz ju	A
volji, pa pomagati ni bilo. Odide za Anico v	grad.	Veronika počaka sama pred gradom.	A
dogodljajih skozi Radovlje, namenjen zopet v	grad.	XIII Ko je bil baron vstal in poiskal Vinka	A
»In eden ali pa dva od vas prideta vendar v	grad	v stanovanje,« ‒ vpraša naposled. »Menda,«	A
noči, da pridemo pod streho.« »Če pridete v	grad,	dolgčas vam ne bode, prijatelji,« dejal je Gernau	A
gozd, raztezajoč se ob podnožju holma daleč za	grad	na ono stran, kjer je bil on prvikrat srečal	A
tistih, na katere je v jutru Gernau naletel, v	grad	na stanovanje in tudi za te je bilo treba mnogo	A
bi se plamen na novo vnel, vrnili so se vsi v	grad,	kamor je grof Walden tudi druge oficirje zopet	A
XVII Trd mrak je bil že nastal, ko so dospeli v	grad.	Na predlog Gernauov so ostali vsi na prostem	A
sem, da bode tukaj.« »Kontesa je šla menda v	grad,	« reče Vinko zamolklo. »Kak lep večer!	A
prikorakal je Selski, bled, upadlih oči, tresoč se v	grad	‒ moj Bog, vidim ga še pred seboj!Povedati mi	A
dne se je preselil novi odobreni odgojitelj v	grad	ter prinesel s seboj črne brčice. Učil je mladega	A
te poljane na prisojni goričici se dviga bel	grad	v slogu sedemnajstega stoletja.Ondi vidim v	A
Ljubljana nekdaj najlepša. . / . / stran 158 . /	Grad	ljubljanski je tedaj nekamo resno in tožno gledal	A
dremlje nepremagani kralj Matjaž. Ko sem gledal ta	Grad,	želel sem mu, da se nekoč razvedri in razširi	A
in balo s kravo in telico povrh, in šli so na	grad	v Bledu pismo delat. Nato so priredili sijajno	A
izreden opravek ga je peljal gor na Blejski	grad.	Tam je pred sodnim komisarjem natanko in po	A
ki še vedno nadkriljuje tristropni fužinski	grad.	Koliko srečnih rodov je videla ta lipa, koliko	A
rasle hiše, stolpi in jasnejši obrisi skupin,	grad	je plaval nad meglo in s svojo sivino oživljal	A
družino, tedaj se je zaklenil v svoj dobro utrjen	grad,	kmeta pa je pustil brez pomoči zunaj v njegovi	A
je kazalo, da je bil to nekdaj velik in močan	grad.	In res, tu so gospodovali v 12. in 13. stoletju	A
stoletja je bila ta plemenita rodbina že izumrla.	Grad	je jel razpadati.Pred štirimi stoletji so ga	A
griča, spominjata še s svojim imenom na nekdanji	grad;	enega imenujejo Strelca, drugemu pa pravijo	A
okolici. Naposled si je še mislil sezidati	grad	na Gradišču ter postati mogočen graščak in gospod	A
se je zgodilo! Turki so oblegali mesto Beli	grad.	Bilo jih je kakor listja in trave.	A
posestva v okolici in si naposled postavila mogočen	grad	na Gradišču.Tu bo vladala kakor kraljica nad	A
Po lestvicah so skušali priti prek zidovja na	grad.	Toda na vseh krajih je bilo toliko oboroženih	A
Ako bi namreč Turki prodrli skozi zidovje na	grad,	tedaj se še utegnejo ženske in starci rešiti	A
»da ne more priti sovražnik preko ozidja na	grad.	Ali bojim se, da bi našel Turek podzemeljski	A
so prislanjali lestvice ob zid, da splezajo v	grad,	ali so pa podkopavali zidovje, da si napravijo	A
so posekali, a potem se je moralo vdati vse.	Grad	je v turških rokah.Pojdite na pomoč!	A
shranjevali ključ, ki odpira v Strelčevi hiši vhod na	grad.	Očetu ga je bil izročil Strelec sam, da ga čuvamo	A
pod Rožco. Brez njih bi pač ne mogla priti na	grad,	kajti vrata so močno zapahnjena.« Nato	A
Davorinom dalje po podzemeljskem hodniku na	grad.	A naenkrat se je zopet ustavila, rekoč:	A
POGLEDOV 71 BLAŽENA KRESNICA ČUTIJ 72 RAD GREM NA	GRAD	74 POD LUPO HOJE 76 GOBICE BREZTELESNE 78 OHLAPEN	A
signalov. . / . / stran 74 . / RAD GREM NA	GRAD	Bili so.Živeli so.	A
71 . / Letos je bila prišla pozneje v svoj	grad.	Oglasila se je bila takoj po svojem prihodu pri	A
odločno odgovoril, da ne pride, naj gredo sami v	grad	in dobro naj se imajo.Niso ga pogrešali, kakor	A
ogenj; v meni vse gori, Breda! O ta nesrečni	grad,	ta nesrečna gospa Jarinova, ona je sama kriva	A
stran od Mirnega dola, nad potom, ki je držal v	grad,	bil je prijazen kraj, kamor je Zora najrajši	A
videla gospa, da se ne dam potolažiti, gre v	grad;	malo naj počakam, skoraj bodeta tukaj.Jaz čakam	A
In gospa Jarinova? Zapustila je bila	grad	takoj drugi dan po dogodbi, ki je uničila srečo	A
potem potrošil za popravljanje! Naredil si je	grad,	ki je že bolj trdnjava, kakor da bi se Turka	A
konja. Potem mu jo zopet vzame ter jo nese v	grad.	Še tega ni bilo treba zapovedovati poštenemu	A
in pregovoril jo, da je šla še tisti večer v	grad	z njim; sama bi si ne bila upala za ves svet	A
pohajal pod gričem, na katerem je stal trdni	grad,	zdaj tako čarobno oblit z mesečno svetlobo.	A
IV Pravega vrta ni imel Skalarjev	grad,	samo proti večerni strani je bilo nekoliko ravnega	A
prijazen, skoraj odljuden je bil ta prostor, kakor	grad,	kakor grajski gospodar.Med drevjem tu se je	A
« »Vse vem - ne vsega; kako si prišla v ta	grad,	ne vem; tega mi ni vedel povedati grajski sluga	A
kakor odurno prej, tako prijazno je bilo zdaj.	Grad	je bil znova ometan in pobeljen; okna, prej	A
Skalar pusti svoje vrtnarsko orodje ter hiti v	grad,	da vzame s seboj, česar je treba v takih slučajih	A
katerega ljudje sploh . / . / stran 10 . / samo	Grad	imenujejo.V dnu zadaj višje gore dolino popolnoma	A
ontainebleauju. A ne misli, da sem šel gledat králjev	grad	in zbujat si zgodovinske spomine. Silno hrepenenje	A
ko gleda človek ta temni, po vsem svetu znani	grad	z ne manj znanim vrtom in okolico, ne more se	A
tanka in visoka lahno in ponosno po stopnicah v	grad,	in slišim šum njene obleke, ki se vleče dolga	A
stran 65 . / daje obilo in dobrega mleka za	grad	in za dom.Pa nisem krivičen, ker tako govorim	A
je narastel ponoči cvetnik, kakršnega noben	grad	ni imel, ves obsajen z nebeškimi rožicami, da	A
GOSPODIČNA Mehovski	grad	je spadal med največje in najmogočnejše v deželi	A
ne moreš sama niti na postelji obrniti!« V	grad	pride star gobav berač.Hlapci zakriče:	A
* * * * * UKLETI	GRAD	Sinu je zbolela mati.	A
rekel: ‘ Prekleta bodi ti in preklet bodi tvoj	grad,	dokler ne bodo začeli gorjanski pastirji prebirati	A
se je zemlja potresla in požrla gospo in nje	grad.	Jaz sem to grozo od daleč videla in moja blaga	A
odstraniš, mi natanko ni znano. Pojdi z mano v	grad	na mizi leže bukve, v teh bukvah boš našel	A
nas ni nikoli silil. Desetino smo mu nosili v	grad,	kolikor smo sami hoteli.Od revežev ne bi bil	A
»Vstanite in poiščite si orožja! V moj	grad	gre iz goščave pod zemljo skrivna pot, ki sem	A
vami; preden preteče štiriindvajset ur, bomo	grad	pridobili in vaše in moje sovražnike zasačili	A
« - Ravno tisti čas je zahajal v lukenjski	grad	prav pridno neki prošt na skrivne veselice,	A
osem goldinarjev. Ta dogovor je bil poguba za	grad	pa tudi silno pohujšanje za druge kmete.Jaz	A
se pohvali: »Ko sem se oženil, je prišla v	grad	tudi nova dekla.Jaz sem jo rad gledal in njej	A
odrastel, povabil me je oče, da naj pridem v njegov	grad	služit, in jaz sem ga poslušal.Kmalu me je začela	A
je spekel, naj pride k njemu služit v njegov	grad,	plače mu bo dal, kolikor bo zahteval.Vlah, ki	A
dogovoril z Vlahi, da so planili opolnoči v	grad.	Ker jim je odprl vrata, so se razsuli brez zapreke	A
da je rešil grof brez tuje pomoči čisto sam	grad,	imetek in sebe.Ko se je predramil in slišal	A
je še vedno naraščala, se preplašijo, zapusté	grad	in pobegnejo v gozd brez zlatega voza in skoraj	A
odpre Notburgino srce. Še isti dan ga pokliče v	grad	in mu veli prijazno: »Ti ne boš več tlake delal	A
je zabavljal kaj gospodi, je bil poklican v	grad,	dejan v klado in tepen, da se je sam sebi smilil	A
spuntali proti gospodi in, osvojivši mehovski	grad,	tako neusmiljeno krvavo postopali s svojimi	A
prikloni: »Milostivi grof, vaše je vse, ta beli	grad	tukaj in vsa ravnina od gore do gore in ob reki	A
drugi dan zvedela, da je postal grof, je tekla v	grad,	da bi videla, kaj pomeni ta čudna govorica.	A
prijel z levo roko za podpazduho in peljal v	grad.	Taki vljudnosti ni bil do zdaj vajen, pa ni čudo	A
Najprej se je hotel ves zmešan napotiti v	grad,	itak se je premislil, ker ga je uverilo zabavljivo	A
koder bi ga mogli prenesti brez hrupa v njegov	grad.	Grajski služabnik se je dosti trudil, ali sreča	A
bližnjih vasi, da jim je priti kar precej v	grad,	da jih bom opomnil z ostro besedo njihovih dolžnosti	A
vedeli, dokler niso prišli po njegovem povelju v	grad.	Vsi so pričakovali, da jih bo osorno ozmerjal	A
dolge sužnosti in sramote, ta visoki strašni	grad,	ki nam je iztlačil toliko grenkih solz, vročih	A
tovariše, da bi mu pomagali zadnjikrat. Vžgali so	grad	v isti čas odznotraj in zunaj, zgoraj in spodaj	A
oblast in prisiliti, da bi ji sezidali popaljeni	grad	znova in povrnili vso storjeno škodo do krajcarja	A
Podgorska pravljica veli, da je zamenila voz za	grad,	ki stoji na precej visokem strmem hribu nad	A
na precej visokem strmem hribu nad Savo. Ta	grad	je imenovala Bogenšperk (po naše bi se reklo	A
ob tla in se zaklela, da se bo vozila v svoj	grad,	preden preteče en mesec.Zbrala je svoje tlačane	A
častniki. Brez zapreke so prihrumeli divjaki v	grad	Tolsti vrh in zgrabili grofa, ki se je zaman	A
izpustili nazaj kvišku in ga tako raztrgali.	Grad	njegov so oplenili, razstrelili in porušili	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani