grad (1.101-1.200)

avtorja, Gradovi. »Tu piše,« je slinil prst, »	grad	Bizeljsko, zadnji lastniki so bili Windischgrätzi	A
v zemljevid. »Tu je nekdaj stal prečudovit	grad,	« sem mrmrala bolj sama sebi kot drugima dvema	A
lastno zdravje. »Kje ste bili takrat, ko je	grad	zagorel,« sem hotela vedeti. »Pod cesto,« se	A
Jojo, kar na lepem Marija vzkipi, kar na lepem	grad	sploh ni pomemben.O požaru niti govora.	A
Daj no, se ti meša?« je rekel Franček. »Kaj je	grad	tako slabo vplival nate.Ali boš povedala tudi	A
Ti pa si morala, seveda, morala si, kupiti	grad,	ali bolje si ga prilastiti na nezakoniti način	A
kot bi samo to prišel povedati. »Smlednik,	grad	Smlednik,« sem brskala po drobni knjižici o	A
ne, ne to ... tole je pomembno,« sem rekla, »	grad	je eden izmed prvih, ki so ga arheološko raziskali	A
»In ... kaj in? To pomeni, da je	grad	nekdo kupil, ali ne?« Takrat je vstopil Vasilij	A
seveda, ali mogoče kdo ve, čemu vsi ti požari?« »	Grad	Čretež pri Mokronogu je že davnega leta 1770	A
je trudila zaman. Samo malo bi počakala pa bi	grad	pihnilo v zrak.Ostala bi živa.	A
Brat, ki mu pomaga brat, močnejši je kot trden	grad.	◆ Bratje in sestre se daleč narazen najbolj	A
Glad je slep in gluh. ◆ Glad lomi železen	grad.	◆ Gladnemu je vsak kruh kolač.	A
sedmi dan. Toda to ni bilo vejevje, temveč	grad.	Ko pripleza do gradu, potrka na železna vrata	A
Prekrasna deklica mu pride odpret, povabi ga v	grad,	pelje v dvorano, ki je bila s samim čistim srebrom	A
gradu, ga pogoste, prenoče in mu reko: »Še v en	grad	prideš.Do tja boš potreboval tri tedne.	A
ne žeje in ne utrujenosti. Ko dospe v tretji	grad,	ki je bil iz samih dragih kamnov in prelepih	A
se ga pa ne dotakneš, nas popelje vrag v tak	grad,	ki nima ne oken in ne vrat.« Ko se je vrnil	A
zlate sadeže in rekel, da gre po svetu iskat	grad	brez oken in vrat. Že cela dva meseca blodi	A
povedal, da je zgrešil pot, medtem ko je iskal	grad	brez oken in vrat.Prosil jo je tudi, ali ona	A
jo je tudi, ali ona morda ve, kje bi bil tak	grad.	Ona pa mu odgovori: »Že toliko in toliko tisoč	A
uro daleč od hiše. Kako naj bi vedela za tak	grad?	Gotovo pa ve zanj moja hči Luna, ki obhodi vsak	A
naj se nesrečnika usmili in naj mu pove za tak	grad,	ki nima ne oken ne vrat, če ve zanj.Ko se je	A
obsvetila vse zemlje. Zato je mogoče, da je	grad,	ki nima ne oken ne vrat, kje v kakšni puščavi	A
Dolgo je hodil po gozdu, kjer je bil Sončev	grad.	Ko ga najde, stopi vanj.	A
usmili. Sonce mu reče: »Tudi jaz ne vem za tak	grad,	ki nima ne oken in ne vrat, kajti jaz nisem	A
kotov na zemlji. Mogoče je torej, da je tak	grad	v resnici kje na zemlji.Če je, bo gotovo vedel	A
Hitro so pridrveli domov, pa nihče ni vedel za	grad,	ki nima ne oken in ne vrat.Le enega od vseh	A
oken in vrat. Da bi se glavar prepričal, če	grad	res nima ne oken in ne vrat, gre celo sam pogledat	A
glavar vetrov jo je odnesel ter položil pred	grad.	Zdaj je Veter začel pregledovati, ali bi mogel	A
luknjica. Skozi to luknjico se je zrinil Veter v	grad	in tako silovito razsajal po njem, da se je	A
pol mrtva. Polagoma je znosil vse v skrinjo,	grad	pa porušil. Vse deklice z gospodom vred je Veter	A
deklica v pest. Zaprli so jo potlej v visok	grad,	ki ni imel nič vrat.Tam notri ni videla žive	A
»Kako boš šla, ali ne veš, da pasjeglavski	grad	nima vrat?« reče dedec. »Vem, ali jaz bi šla	A
že se uborna hišica spremeni v velik gosposki	grad.	»Piti, jesti in lepo hišo že imamo,« si spet	A
Marsikdo je prišel zdrav in s sto goldinarji v	grad,	a je že čez nekaj dni ves razmesarjen in s praznim	A
ves razmesarjen in s praznim žepom zapustil	grad.	V revni bajti blizu gradu je bival oče s tremi	A
mačko. Tudi ta je prosil očeta, naj ga pusti v	grad.	Ker se bratje niso med seboj zedinili, določi	A
prismo . / . / stran 83 . / jenega imeli, v	grad.	Ko se z graščakom pogodita, ga pošlje orat.	A
volovino?« ga vpraša gospodar, ko se vrne v	grad.	»Bratoma sem jo zapeljal, ko nimata nič jesti	A
graščak hlapca, ki se s praznim vozom vrača v	grad.	»Bratoma sem jo zapeljal, ki imata meso, kruha	A
slamnato streho. Čez nekaj časa je bil ves	grad	v ognju.Ko se pripeljejo v gorico, je že stal	A
svojega hlapca. »Kaj vraga si storil, da si mi	grad	zažgal?« zarenči gospodar nad hlapcem, ko od	A
Jutri pojde on sam ponj. Tretji zopet: »Vem za	grad,	kjer morajo ljudje daleč nositi vodo. Takoj	A
našo votlino. Jutri hočem nesti to jabolko v	grad	in kralj mi bo dal hčer za ženo.« Nato so velikani	A
je delil z njim. Od tesarja se je odpravil v	grad,	kjer je manjkalo vode.Graščaku je velel, naj	A
hčer za ženo. Dal mu je tudi veliko imetje in	grad,	na katerem sta skupaj prebivala. Vtem pa je	A
mu je o svoji sreči in ga povabil k sebi na	grad.	Vendar pa starejši brat ni hotel iti z njim in	A
gozda, na desni strani pa je stal visok in velik	grad.	Zavijejo v grad, kjer najdejo lepo stanovanje	A
pa je stal visok in velik grad. Zavijejo v	grad,	kjer najdejo lepo stanovanje in dovolj hrane	A
odloči, da gre v vse tri gradove. Stopi v prvi	grad.	Velika kača, kakršne doslej še nikdar ni videl	A
železnim kolom, da obleži mrtva, nato pa stopi v	grad.	Lepa deklica prihiti k njemu, ga pozdravlja kot	A
vsak rad imel. Kovač se napoti zdaj v zlati	grad,	na roko si natakne prstan in srčno odkoraka	A
srčno odkoraka dalje. Že namerava stopiti v	grad,	kar mu iz gostega grma pride nasproti neznansko	A
opasan in s kolom v roki gre kovač v tretji	grad.	Pred silno velikimi vrati stoji na straži strašen	A
zmaj smrtno ranjen zgrudil na tla. Kovač gre v	grad	in zagleda deklico, ki je še mnogo lepša, kakor	A
demantov, kolikor jih more nesti. Ko pride v zadnji	grad,	zapazi, da v kotičku čepi škrat, ki se trese	A
trije obhajali veselo svatbo. Vsak je imel en	grad:	kovač najlepšega, mlinar srebrnega, smrekar	A
Na poti sliši, da v starem gradu straši. V ta	grad	se torej nameni in se ponudi za hlapca.Ko ga	A
še preveč užil, če ostaneš!« Bil je to star	grad,	o katerem so vedeli pripovedovati ljudje silno	A
Odnesel ga je v naročju v svoj prekrasni	grad	na dnu vode.Živ človek še ni prestopil praga	A
jo okoli pasu in jo zavleče v svoj podvodni	grad.	Brata sta se še zmerom zanašala, da jima sestra	A
sestro. Povodni mož ga vzame s seboj v stekleni	grad	ter postavi predenj kolač bronca in bokal žvepla	A
sestro nazaj, ga pelje povodni mož v stekleni	grad.	Tam mu pokaže tri kolače bronca in dva bokala	A
zdaj spoznal svoja brata, njih neveste in beli	grad.	Kmalu je spoznal tudi najmlajšo hčer za svojo	A
jutri se odpravita na pot, da pokažeš ženi svoj	grad.	« »Svoj grad?!« ‒ bi bil skoro zakričal siromašni	A
odpravita na pot, da pokažeš ženi svoj grad.« »Svoj	grad?	!« ‒ bi bil skoro zakričal siromašni ženin in	A
pritrdi, da odideta drugi dan z nevesto na njegov	grad.	V tistem trenutku pa ga seveda mine vse veselje	A
nikar ne pozabi: Ko se bom vračal, takrat se ves	grad	močno strese. Vidva z ženo pa glejta, da takrat	A
»Joj! Tvoj	grad	je pa lepši kakor naš!« se je začudila mlada	A
življenju na gradu, pride konec leta. Takrat se pa	grad	zavrti in strese tako močno, da se je hotelo	A
ženščine. Ko pa naročilo opravi, že se strese	grad	v drugo, in sicer tako močno, da so kar stene	A
da so kar stene pokale. »Stokrat se poruši	grad,	preden bo spečen tisti kruh,« si misli graščak	A
ubogajo. Z vso silo se požene v vrata, tako da se	grad	trikrat zavrti. A vrata se ne odpro.	A
Zažene se drugič, in sicer s tako silo, da se	grad	šestkrat zavrti.A vrata se ne ganejo.	A
pa se takoj zopet pobere in odleti v bližnji	grad.	Ko pride drugo jutro oče pogledat in prešteje	A
kakor bi trenil, se je spet pobral in odletel v	grad.	Ali dobiti ga moram, oče, prej ne odneham.«	A
odneham.« Mladenič se res napoti naravnost v	grad.	Tu vpraša, kje imajo tistega ptiča, ki hodi na	A
kako je odletel z našega vrta naravnost v vaš	grad.	« ‒ »Če boš molčal,« mu reče hišna, »ti ga pokažem	A
»Pusti me,« ga prosi ptič, »dam ti zato lep	grad,	z bakrom pokrit.« »Nič mi ne boš dal, ker tudi	A
Ubijem te!« »Dam ti še en	grad	‒ s srebrom pokrit ‒ samo, da me pustiš živega	A
da ga bo ubil. Ptič ga prosi: »Dam ti še en	grad	‒ z zlatom pokrit, če mi ne storiš žalega.«	A
pride njegov sosed, ki je imel tam blizu svoj	grad,	z vojaki pred njegov grad in navali nanj. Mladenič	A
imel tam blizu svoj grad, z vojaki pred njegov	grad	in navali nanj. Mladenič se jih nič kaj ne ustraši	A
Poslušajte! ‒ Ko sem si šla včeraj zvečer iskat v	grad	kuro za večerjo, sem slišala graščakinjo, ki	A
tednom. Pripravite mi vrečo in zvečer grem v	grad!	« Mravlje hitro pripravijo vrečo, veseleč se	A
pojedine. Zvečer oprta lisica vrečo in odide v	grad.	Previdno skoči skozi okno v shrambo in napolni	A
steklenice, lisica jih dene v vrečo in se odpravi v	grad	po vino. Ko se vrne z vinom, se prično gostiti	A
o žabi Nekoč je živela grofica. Imela je lep	grad	in veliko posestvo, a živela je popolnoma sama	A
vragova palača ‒ pravi pekel. Grofica stopi v	grad	in zagleda tam sedem mladih žab in med njimi	A
let in zopet prišla v svojo domovino na svoj	grad.	Tukaj je položila hlače na 1 drvenika = mernik	A
preganjala, kjer je le mogla. V bližini je stal	grad,	v katerem je vsako noč strašilo.V ta grad je	A
grad, v katerem je vsako noč strašilo. V ta	grad	je nekoč poslala mačeha svojo siroto prenočevat	A
drugi večer poslala svojo hčerko-ljubljenko v	grad,	rekoč: »Če je ta neumnica toliko prinesla, dobiš	A
boljšega!« Zato je zvečer poslala njo prenočevat v	grad.	Tudi hudobna deklica si je v gradu kuhala večerjo	A
kraljičin pečat. Ročno mora z njimi v kraljevi	grad	in čez nekaj dni ga kronajo za kralja. Šest	A
od daleč zagleda mesto, a na hribu kraljevi	grad.	Zdaj začne premišljevati, katero uganko bi	A
pak?! Vrag jo je odpeljal v neki navidezen	grad	in ji rekel: »Drugega opravila nimaš, kot da	A
kraljevič prebudil. Pred seboj je zagledal	grad	svojega očeta.Sprva je mislil, daje samo sanjal	A
preden vzide luna. Kakor srna odhiti kraljevič v	grad.	Ko je kralj jabolko pojedel, je bil zdrav.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani