Malo dni pozneje je na hribu pri Stehanu tik pota na grozovitih tramih viselo mrtvo Vilibaldovo truplo in star menih iz bližnjega kloštra, ki je oba obsojenca na smrt pripravljal, govoril je zbrani množici in kazal, kako lahko postane človek, slika in prilika božja po duši, v eni uri podoben peklenskemu duhu, kako se potem hudobija od stopinje do stopinje narašča. Pa nočemo se dalje ustavljati pri tako neprijaznih dogodkih; vrnimo se rajši v grad Rojinje, morda nas tam čaka kaj veselega.