Imel je sicer Marko bratranca v soseski, graščaka Ludovika Kozjaka, moža, sposobnega za vsako nevarnost in delo, ali ta plemenitnik je imel tudi cesarju na pomoč iti kakor on. Nazadnje pa mu vendar drugega ni bilo storiti kakor bratu Petru izročiti sina in grad. »Brat je le brat,« mislil si je, »predrugačil se bode, ko bo videl, da mu zaupam.