Edino, kar jima je od Ljubljane do Turjaka povedal, bilo je to, da, kadar se enkrat oprosti svoje obljube in oddá deklico očetu, bode govoril še z obema; zdaj pak se jima ni ničesar bati. Ko so prišli v grad, zagledala sta meščana dobro znanega človeka, Cirianija, kateri je strmé gledal, kako je to, da Auersperg pride v tovarišiji teh dveh mož. »Povejte temu malovrednežu, gospod glavar,« dejal je Simon, »da, če je še kaj moža v njem, naj se meni zglasi, kadar ga je volja.