nova beseda iz Slovenije
službo, kjer je delo gotovo prijetno, zabave | dosti | in mnogo prilike dobrega prislužka. Domača revščina | A |
povrhu; pa mi je takšno povedal, da sem imel | dosti. | Z Gričarjem že kupujeta. | A |
dasi je imel za plesanje . / . / stran 76 . / | dosti | gospe in gospodičen, kar Zefo in zapeljal tako | A |
z njim?« . / . / stran 83 . / Ivan je vedel | dosti, | in strast je zavrela v njegovi duši, ki mu je | A |
kar je še treba. Saj vidiš, da imava vsega | dosti | doma, tukaj in v Šmihelu. K poroki pojdeva | A |
jabolko ne pade daleč od drevesa, da nikoli niso | dosti | prida malovrednih staršev otroci; Petani so | A |
Cili. Mati je sicer menila, da je zahvale že | dosti | in več, kot je mogla pričakovati Cila; zakaj | A |
drevja se je posekalo; vendar ga je ostalo še | dosti | ob robovih, da si je mogel kak sankač zlomiti | A |
letoviščarka. V kuhinji in kleti je ni bilo | dosti | videti; več je posedala pri gostih v obednici | A |
jemljete na voz, kjer ni prostora?« »Prostora je | dosti, | in če sem vzel na voz vas, moram vendar tudi | A |
žensk in igre in pijače se ne more človek nikoli | dosti | ogibati. Vi pa le vedno silite v pregreho.« | A |
Gospod Lazar, nadaljujte vi, jaz imam za danes | dosti, | « je dejal in stopil iz vrste.Lazar pa je branil | A |
petdeset konj pri sebi, toda teh nam je bilo | dosti | in zdaj obžalujemo, da se nismo držali vašega | A |
Urbana. Da je v tako bojevitih časih imel mož | dosti | opraviti, se razume; od jutra do večera se je | A |
trije oltarji, hudo blagoslovljeni, odpustkov | dosti! | « Polona je bila že v kapeli. | A |
tretji bili teh misli, da bi bilo za prvi dan | dosti, | če se izvoli kak odsek.A zdajci pride novica | A |
kjerkoli je mogoče. »Žal, da se tukaj ne dá | dosti | storiti,« je menil. »Eden gospodov je imenoval | A |
kovino, mojster Bartolomeo, kar pustiva pri miru; | dosti | žlahtna je. A ta svinec tu in baker in železo | A |
kakor po navadi, a vendar . / . / stran 134 . / | dosti | dolgo, da bi se ohladila tudi Ahilejeva jeza | A |
Podjebrada; Silviju je očital, da se ne ozira | dosti | na njegovo cesarsko čast; nemudoma pa je odpravil | A |
izvlekla težko mošnjo denarja. »Denarja imam sam | dosti, | « se je ponesel Boštjan spravljaje mošnjo in | A |
nepoznane vnukinje. Ves v ognju se ni mogel | dosti | hitro navprašati o vseh podrobnostih, kar sta | A |
univerzi se res ni bogvé koliko naučil, a vendar | dosti, | da je zmotil Klaro in pregovoril Marka Murna | A |
toporišče skozi roke, da bi se prepričali, je li že | dosti | gladko ali ne.Kakor je bilo videti, so bili | A |
se Bogu smili!« »Baba, zdaj pa tiho, imam že | dosti. | Če je črni kruh zame dober, zakaj bi pa za mojega | A |
z njim, vsa gospodinjina družina ga je imela | dosti. | Včasih ga je tudi kaj boljšega doletelo namreč | A |
svoje zdravje. . / . / stran 32 . / Saj je | dosti, | da imamo enega, z veseljem vam ga izročim; le | A |
Gospod! to je preveč!« mu odgovorim, »meni je | dosti, | da vém, da sem vam veselje napravil, drugega | A |
peljal plaho golobico v svoje gnezdo in se ni | dosti | menil za to, če so tudi ljudje govorili, da | A |
gozdarjevih najbolj ugajalo to, da so imeli | dosti | jesti. Poleti, ko so bili daljši dnevi in lepa | A |
danes spolnil štirinajsto leto; velik si že in | dosti | močan, zmerom menda ne boš delal mlinov pri | A |
ga vleče počasi k sebi in, ko ga je privlekel | dosti | blizu, prime zanj in spusti precep.Nož je bil | A |
široko špranjo. Bila je to jama, kakor jih je | dosti | povsod po kraškem svetu.Nos je Tonetu precej | A |
Po žlahtnem diplomu ne bo vprašala, njej je | dosti, | da si zna lepe črne brkice predrzno zafrkati | A |
« » | Dosti | je besedovanja!Jaz vama imam le to povedati | A |
ker so vsi vaščanje mislili, da sta na Polici | dosti | dve krčmi, prijelo se je novega krčmarja ime | A |
Levka ni zapazila dekletove zmočenosti, imela je | dosti | opraviti s svojimi mislimi, a vendar ne toliko | A |
gospe in gospodičin. Na vrtu so imeli vedno | dosti | opraviti.Zdaj je Berta imela kako dobro idejo | A |
Bil je sicer prijazen, ali Levki to ni bilo | dosti, | pričakovala je vsak dan, da bo zastavil pametno | A |
pa vsega tudi ni mogel držati, dasi je imel | dosti | dober spomin.Ti krčmarji so bili dobri ljudje | A |
seješ preveč žita. Vem, da na tvojem svetu | dosti | dobro obrodi, ali to vendar ne velja, ker zdaj | A |
razbijal glavo, kam bi bila zašla. Imel je tedaj | dosti | nagibov, zapustiti svojo očetnjavo, ker zdaj | A |
se skobaca naglo na tla; kraj se mu je zdel | dosti | prijeten, da se pomudi nekaj dni.Ker ni vedel | A |
pretepih in pobojih kot poprej. Založanom sta zdaj | dosti | dve krčmi, ko so jih poprej imeli morda dvanajst | A |
Starega lesa, ki bi sicer segnil, leži povsod | dosti | in ognji so vsi na kraju gozda, tako da za les | A |
polir pogledat, kako gre delo od rok. Če kaj ni | dosti | trdno, morajo podreti in iznovega začeti. Pa | A |
Tako gre mravlja od ene uši do druge, da ima | dosti. | Uši so pa tudi rade pri mravljah, saj se jim | A |
enaki in taki ostanejo do konca svojega ‒ sicer | dosti | kratkega ‒ veka.Tako je tudi pri metulju, pri | A |
hitro iz svoje stare lupine. Vsa lev se vrši | dosti | naglo, ko je regnila hrbtna vez, in mine pol | A |
polženo ali rakovo kri in potem se ne morejo | dosti | načuditi otroški lahkovernosti, zraven pa tudi | A |
nog. Odstranivši odstrižene okrajke, ugledaš | dosti | prostorno duplino, v katero pa voda spredaj | A |
začel videvati tudi pajke, s pevcem pa ni kaj | dosti | bolje. Pajke? sem presenečen vprašal. | A |
trdi, nad vsako rad streseš svoje veselje. | Dosti | časa si zabil, da si poiskal deklico, ne katero | A |
je možno in se drugo od drugega ne razlikuje | dosti. | Nanjo je naletel čisto slučajno in, razume se | A |
zdaj znašel sredi lesenih svetnikov, ki se niso | dosti | zmenili za njegov prihod, saj so mogli slutiti | A |
čas se ga je naveličal, do grla ga je sit, | dosti | ima od njega. Metanje pred koncem šolskega leta | A |
ne, izbral si je mladinski dan, ni se zamujal | dosti, | da je izbral, takoj ga je imel, izluščil ta | A |
v Ninino sobo, ki je obtičala v temi, smo se | dosti | zamudili s črnim pajkom, ki ni bil črn, se pravi | A |
bila dobra za podeželje, za mesto ni bila več, | dosti | vzroka torej, da so se ljudje ustavljali in | A |
Poglavje o merjascih Čeprav s to stvarjo nimamo | dosti | opraviti, nas je Tjaževa tragična smrt prizadela | A |
govoril o tem, toda iz majhnega zraste veliko, | dosti, | da si zamudil in ujel sprevod ravno še v trenutku | A |
da si konjiča tako lahko prestavil? Res nima | dosti | mesa; pa ima vsaj kosti.« Krpan se malo | A |
Tak je, da ga nihče ne ustrahuje. | Dosti | vojščakov in gospode je že pobil; pa smo rekli | A |
cesarična, meni pa vdovstvo, čeravno pravzaprav | dosti | ne maram zanje; ali kar Bog dá, tega se človek | A |
še celo svojo hčer, ki ne maram zanjo malo in | dosti | ne; pa bomo videli, kaj boste pripeljali z Vrha | A |
do zdaj nabralo, poslej se ne bo dobilo več | dosti | izvirnega. Ako bi mi tudi imeli Vuka, nimamo | A |
klanec nekoliko poneha, pa ne za dolgo. Ni | dosti | ravnine, pa tudi to si je obrnil človek v svojo | A |
»Na Presiki,« odgovori. Slovenec ima | dosti | krajev, posebno pa gozdov, ki jih tako imenuje | A |
da bi se ji dvakrat velelo. V hramu je bilo | dosti | rázlake: trije sodje, poldruga motika, stoli | A |
pravijo. Pa naj bo, kakor če, jaz ne verjamem | dosti. | « Na to odgovori Končina: | A |
po imenu klicale. V teh krajih je po kmetih | dosti: | Rozalik, Cen, Konrad, Lojz, ravno tako se marsikateri | A |
le‐tej siromačiji! Gotovo pa bi imel Slovenec | dosti | veselja do gledišča, ako bi vedel, kaj se govori | A |
lastnina, akoravno zlasti prvih nihče ni vesel. | Dosti | laže bi narejali povesti, ki jim velimo novele | A |
časov pri nas leži še zdaj v celini. Dela je | dosti, | a moža ni, da bi se ga lotil. Morda bi ne bilo | A |
išči vere. Pa jaz tudi še nekaj vem, akoravno | dosti | ne.« V takih pogovorih smo prišli do | A |
»Tudi pri Laščah,« pravim jaz, »ni tega še | dosti | let, ko smo večkrat čuli srbske pesmi.Res, da | A |
bilo nekaj mesecev med nami, vendar je poprej | dosti | dolgo poslušal in gledal Tožbánjo vas.Edini | A |
zapustil vojaški stan in dežele, kjer je videl | dosti | ostudnih bojnih slik, ki so potem še dolgo časa | A |
kakšno bujno vegetacijo imamo v Bosni! Vsega je | dosti, | samo kultura je šele v začetkih.«In migal je | A |
menim, da bo vojakov in orožnikov v Bosni povsod | dosti, | saj sem jih doslej videl še na vsaki postaji | A |
imamo dober lov. Kamorkoli pridete, divjačine bo | dosti. | V tuzlanskem okraju so še volkovi. | A |
stran 21 . / Veš, France, vsega je pri nas | dosti, | le žensk imajo premalo.Z domačinkami ni nič | A |
številčno špijonstvo. Delavci vam napravijo | dosti | sitnosti in opravka.« »Za mladega gospoda je | A |
sinu, naj skrbi za konje, da bodo imeli vsega | dosti. | Načelnik je želel videti tisto banjo postrvi | A |
« je govoril. »Podnebje je ugodno, vode je | dosti, | zemlja rodovitna, vegetacija bujna.Kaj hočete | A |
dela ne bodo obsežna, a z oskrbo delavcev bo | dosti | opravka.« Vilarju se je zdelo, kakor bi stal | A |
orjaka. Čeprav je bil še mlad, vendar je že | dosti | videl, vedel in premišljal.Vedel je, da ima | A |
konkretnosti. Grajal je vlado, ki ima za vsakega | dosti | zemlje; kolonisti, samostani, cerkve, vakuf | A |
prekinil handžija Pero, ki je prinesel kavo. »Je li | dosti | klaje v Majevici-planini, Jovica?« je vprašal | A |
tujo okolico, so solnčni žarki prodirali še | dosti | nizko med vejevje, tvoreč na deblih in na vejah | A |
sprejeli v kadetno šolo, kjer si je prilastil | dosti | vnanje izobraženosti, še več pa domišljavosti | A |
gospod gozdar.« Inženir je nekaj ugovarjal, no | dosti | oprezno, da bi ne prišel navzkriž z gozdarjevim | A |
kateri se pride v han ob Oskovi. Ker je bilo | dosti | časa, da dospe tja in potem še pred nočjo po | A |
»Se li močno sele Turki?« » | Dosti | jih je pobralo šila in kopita.Kje bi dobili | A |
»O, imenitno. Nasmejali smo se | dosti. | Naposled bi se bili kmalu do dobrega sprli.« | A |
Ujeli nismo ničesar.« »Nasmejali smo se pa | dosti, | « je rekel Mik.»Meni je nekdo v mojo vršo naložil | A |
tujci in oni ‒ domačini, da nas ne vabijo kaj | dosti | na svoje zabave.Parkrat sem pa slišala to društvo | A |
prikimal, a zdajci se je spomnil, da sedi že | dosti | dolgo v gosteh.Pogledal je na uro ter vstal | A |
gospodarju, ves divji in krvižejen, ker dobil je | dosti | težkih batin in sunkov. »Hahaha!« se je prisiljeno | A |
Temu turškemu konfidentu menda sami ne zaupate | dosti. | Obžalujem, da je naš tabor pod njegovim nadzorom | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |