Levka je bila prepričana, da hodi samo zaradi nje; le to se ji je zdelo čudno, zakaj noče z besedo na dan. Bil je sicer prijazen, ali Levki to ni bilo dosti, pričakovala je vsak dan, da bo zastavil pametno besedo ‒ vendar v treh mesecih nista prišla dalje nego prvi dan. Vahtmajster je to dobro uvidel in je tudi vedel, ko bi Levka zvedela, da on ljubi Anico, da bi od tistega dne ne smel več čez prag.