nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
V razvlečeni obleki, ki se mehuri po njem, v tistih zavihanih čevljih, ki so popolnoma zgubili zvezo s svojim lastnikom, stopa po stopnicah, njegovega jopiča ne zaljšajo zavodska odlikovanja in škofijske kolajne. Zunaj se ga bodo polastile jesenske barve ali pa ga bodo nosili ledeni zmaji na svojih močnih šapah, morda bo zunaj vigred ali poletje ali pa niti to niti ono, ničesar, njegova izključitev iz doma se ne sklada z nobenim letnim časom, z nobenim mesecem, z nobenim prazniškim ali delovnim obdobjem, koledar je šel po gobe, izjalovil se je, stisnil rep, Tjaž bo stopil v časovno praznino, v brezčasje, čas se ga je naveličal, do grla ga je sit, dosti ima od njega. Metanje pred koncem šolskega leta ni imelo nobenega opravka s časom, pač pa z načinom, na kakšen način je dom metal svoje gojence, odgovor: pred koncem šolskega leta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani