Le z gozdarjem se ni mogel prav sprijazniti, vedno ga je obhajala neka groza, kadar ga je Jurij od strani pogledal izpod košatih obrvi. Med vsemi rečmi mu je pa pri gozdarjevih najbolj ugajalo to, da so imeli dosti jesti. Poleti, ko so bili daljši dnevi in lepa pot, je hodila Mina z otrokoma vsako nedeljo v cerkev, kamor je bilo zanje, ki niso hitro hodili, več kakor uro hodá vedno po gozdu.