nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
9. Poglavje o merjascih
Čeprav s to stvarjo nimamo dosti opraviti, nas je Tjaževa tragična smrt prizadela, tu ni pomislekov, saj je bil dalj časa pri nas in nam je prirasel k srcu, kot se reče, registrirali smo njegovo smrt, ki je v glavnem jasna zadeva, in si jo primerno zabeležili, vendar nam ni naložila kakšnega posebnega dela, in to je pri veliki zaposlenosti važno, ker je Tjaž že prej zapustil zavod in smo zato že prej opravili vse tiste stvari in storili vse tiste korake upravnega značaja, ki so ob odhodu dijaka iz doma potrebni, bodimo si odkriti, v bistvu neprijetne stvari, če bi teh korakov ne bili naredili prej, bi jih morali sedaj, razlika ne bi bila samo časovna, temveč bi bilo to sedaj tudi neprijetnejše, tako pa je vse to hvala bogu že za nami in ostane nekaj več prostora in časa za bistvene stvari, ki so s Tjaževim tragikomičnim dejanjem v posebni in njegovimi komitragičnimi naziranji v splošni zvezi.
Upravnik doma ga je črtal iz vseh imenikov in seznamov in ni bilo bogve kaj opravkov s tem, hitro so bila potrebna mesta prečrtana in drugo leto bo lahko že nekdo drug zasedel njegove prostore, dobil njegovo številko, se usedel na njegovo mesto in izpolnil vrzel v številčnem zaporedju ter tako spet uravnovesil statistiko, ki je s Tjaževim odhodom zašla malce v nered, kar pa nikakor ni očitek, temveč stvarna ugotovitev, kajti popraševanje po praznih mestih v dijaških domovih je silovito in tako ni nevarnosti, da bi Tjaževega mesta ne zasedli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani