Z neizrečeno jezo jih je drgal in likal, revežu je o vseh las kapalo; ali vendar ni prej miroval, da so se svetili, da se je vanje videl. Gospodje lemenatarji so ga prav radi imeli, kruha je dobival, da ni vedel kam z njim, vsa gospodinjina družina ga je imela dosti. Včasih ga je tudi kaj boljšega doletelo namreč lepi kosi telečje pečenke, katerih pa ni nikdar domov nesel, menda se je bal, da bi svojih ljudi ne razvadil.